Poslanka LMŠ Divjak Mirnikova je na ministra za izobraževanje, znanost in šport sredi decembra lani naslovila pisno poslansko vprašanje v zvezi z obnovo in gradnjo študentskih domov v letu 2020 ter v novi finančni perspektivi 2021-2027.
Kot so pojasnili na ministrstvu, so spremembe zakona o dodatni koncesijski dajatvi od prejemkov, izplačanih za občasna in začasna dela študentov in dijakov leta 2017 namen porabe tako zbranih sredstev razširile na prednostno poravnavo obveznosti za posojila, najeta za sofinanciranje ali financiranje gradnje študentskih in dijaških bivalnih zmogljivosti v javnih zavodih.
Ostanek sredstev pa se lahko nameni tudi za financiranje in sofinanciranje nakupa, gradenj, prenove, razširitve, rekonstrukcije vzdrževanja in opremljanja študentskih in dijaških bivalnih zmogljivosti v javnih zavodih ter v javnih visokošolskih zavodih. Po trenutnem stanju odplačil bodo zadnji obroki najetih dolgoročnih posojil po navedbah ministrstva odplačani v letu 2033.
Ne glede na sprejeto zakonodajo pa tako zbrana dodatna koncesijska sredstva žal še ne omogočajo, da bi se po poplačilu obveznosti za posojila lahko investiralo v izgradnjo, razširitev in prenovo študentskih bivalnih zmogljivosti, opozarjajo na ministrstvu.
Do 15. novembra lani je bilo zbranih za 4,32 milijona evrov prilivov iz tega naslova, povprečno se zadnja leta zbere v proračunskem skladu okrog pet milijonov evrov letno. Po plačilih vseh obveznosti je ob koncu leta po podatkih ministrstva ostalo še 1,31 milijona evrov, kar je premalo, da bi lahko pričeli aktivnosti za celovito prenovo ali izgradnjo študentskega doma.
Zadnjo takšno investicijo so izvedli v Ljubljani v letu 2013 in sicer so prenovili 186 ležišč v domu Visoke šole za zdravstvo. Od takrat pa do danes prestolnica ni pridobila novih ali dodatnih ležišč za študente, poudarjajo.
A ključni razlog za tako stanje izhaja iz pomanjkanja proračunskih sredstev za investicije. V letu 2010 je bilo za investicije v študentske domove namenjenih več kot sedem milijonov evrov, v letu 2011 skoraj enajst milijonov, v letu 2012 je s sprejetjem zakona za uravnoteženje javnih financ sledil drastični padec na 1,2 milijona evrov. Pri tem gre 70 odstotkov teh sredstev na odplačevanje leasinga do vključno leta 2021, so navedli.
Tak obseg proračunskih sredstev je ostal tako rekoč nespremenjen vse do danes. Še več, tak obseg je po trditvah ministrstva predviden tudi za to in prihodnje leto ne glede na to, da je v Ljubljani in Kopru akutno pomanjkanje študentskih postelj in da ni bilo večjih investicijskih vlaganj v objekte, ki so v povprečju stari 40 in več let.
K akutni prostorski problematiki študentov v Ljubljani in Kopru dodatno prispevajo tudi sprejetje zakona za urejanje položaja študentov, ki podaljšuje status študenta z iztekom študijskega leta, v katerem je zaključil študij, pospešena internacionalizacija, mednarodne izmenjave študentov in enormni porast najemniških cen stanovanj kot posledica povečanega turističnega obiska zlasti na Obali.
V Ljubljani, Mariboru in Kopru je sicer v javnih študentskih domovih na voljo nekaj več kot 12.000 ležišč. V Študentskem domu Ljubljana, ki razpolaga z 7300 ležišči v 29 domovih, je bilo po podatkih doma na prednostni listi 7. januarja še vedno 487 študentov, ki čakajo na vselitev. V Kopru prednostne liste v januarju ni, v Mariboru pa so vsi študenti, ki so oddali vlogo za subvencionirano bivanje, po navedbah ministrstva dobili posteljo.
Obenem podatki ljubljanskega doma kažejo na slabo zasedenost pri zasebnikih. Subvencijo za bivanje pri zasebniku koristi 212 študentov, na Primorskem pa po podatkih ministrstva 227. Študentski dom Ljubljana in Študentski domovi Univerze na Primorskem vsako leto namreč izvedejo razpis za zasebnike za skupno 1200 ležišč. Po drugi strani pa je boljša zasedenost v zasebnih študentskih domovih, v Ljubljani je 83-odstotna, v Mariboru 74-odstotna in na Primorskem 80-odstotna.
Glede na navedene probleme v zvezi z nastanitvami študentov na ministrstvu ugotavljajo, da za odpravo sedanjega primanjkljaja študentskih namestitev potrebujemo poleg večjega proračunskega vira še dodaten in stabilen finančni vir. Ta je možen v obliki povečane dodatne koncesijske dajatve. Če bi na ravni države prišli do soglasja glede tega, bi se omogočilo sistematično vlaganje v študentske namestitvene zmogljivosti, so prepričani na ministrstvu.
Možnost financiranja s sredstvi evropske kohezijske politike v novi finančni perspektivi pa ni predvideno, so še dodali na ministrstvu.
