Spremembe in dopolnitve študentske ustave so usklajene z novelo zakona o skupnosti študentov, ki jo je državni zbor sprejel prejšnjo leto, v veljavo pa je stopila 19. oktobra lani. Osnovni namen novele je zajeziti nepregledno porabo študentskega denarja v preteklosti. Novela omogoča nadzor računskega sodišča nad poslovanjem študentskih organizacij, omejuje pa tudi plače študentskih funkcionarjev.
Glede na sprejeto novelo je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) na skupščini 18. decembra lani na predlog predsedstva ŠOS sprejela spremembe in dopolnitve študentske ustave. Tako ŠOS in študentske organizacije univerz z novimi določbami postajajo osebe javnega prava v smislu zakonodaje, ki jo določa novela zakona o skupnosti študentov. ŠOS je sicer po tej ustavi demokratično organizirana skupnost, ki zastopa interese študentov in se zavzema za njihovo uresničevanje.
Po ustavi bodo ŠOS in študentske organizacije morale pri poslovanju uporabljati računovodstvo, ki velja za javne zavode, zavezuje jih objava javnih naročil in posredovanje podatkov javnega značaja ter določbe zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
Spremembe temeljnega akta krovne študentske organizacije obsojenim osebam na zaporno kazen daljšo od šest mesecev prepovedujejo delovanje v vodstvenih in nadzornih organih ŠOS. To je sicer veljalo že v prejšnji študentski ustavi, le v nekoliko drugačnem zapisu, in sicer osebe niso smele biti obsojene na uradno pregonljivo kaznivo dejanje, so za STA pojasnili na ŠOS.
Prva študentska ustava je bila sprejeta davnega leta 1994, nato so jo večkrat spreminjali.
