Znanstvena sveta Instituta Jožef Stefan in Kemijskega inštituta v skupni izjavi za javnost pozivata vlado, da zanje sporna določila umakne in zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ponovno vrne v stanje, ki je že dobilo konsenz.
Kot sta zapisala v izjavi, so zakon različne vlade sicer pripravljale že vrsto let. Ker je obstoječa zakonodaja na tem področju močno zastarela, je novi zakon, ki naj bi uredil vlogo raziskovalne dejavnosti v državi, po mnenju inštitutov nujno potreben. Z njim naj bi zagotovili ustrezne pogoje za avtonomno delovanje javnih raziskovalnih organizacij in javni raziskovalni prostor uredili po zgledu drugih evropskih držav.
Inštituta poudarjata, da je bil zadnji predlog zakona pred javno razpravo deležen precejšnje podpore, bil je tudi že v javni razpravi in obravnavan na svetu za znanost. V njem so po navedbah inštitutov pomembna določila, ki opredeljujejo sistematično rast sredstev in urejanje plač, ter zagotavljajo konkurenčnost in zavirajo odliv možganov.
Žal pa so se po končani javni razpravi v zadnjem koraku v zakon prikradle spremembe, ki po mnenju inštitutov nimajo širše podpore v raziskovalni skupnosti, navaja sporočilo. Te spremembe resno ogrožajo sprejetje zakona in utegnejo povzročiti dolgoročno in nepopravljivo škodo v slovenskem raziskovalnem okolju, so prepričani v inštitutih.
Kot izpostavljajo, gre predvsem za dve določbi, ki se nanašata na podržavljanje premoženja javnih zavodov in s tem prenos upravljanja iz rok stroke na državne uradnike in na prisilno predčasno upokojevanje uglednih znanstvenikov.
Predlog zakona je na zadnji seji sveta za znanost sredi decembra predstavil minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Kot je tedaj poudaril, gre za predlog sistemskega zakona, ki prinaša nekaj ključnih sprememb. Zakon predvideva, da bodo vsa ministrstva uresničevala namen in cilje tega zakona ter izvajala naloge, ki se nanašajo na usmerjanje znanstvenih raziskav in inovacij na področjih njihovega dela, so ob tem zapisali na Facebook strani ministrstva.
Dodali so, da zakon uvaja tudi stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti v višini 1 odstotka BDP, vzpostavlja Nacionalni svet za etiko v znanosti in ureja javno službo znanstvenoraziskovalne dejavnosti.
Predlog zakona bo po potrditvi na svetu romal v medresorsko usklajevanje in nato na vlado, še napoveduje ministrstvo.
