Razlog za poskus sprejetja drugačnega financiranja zasebnih osnovnih šol v letu 2019 je bila odločba ustavnega sodišča iz konca leta 2014, s katero so ustavni sodniki DZ naložili, da mora država javne programe v zasebnih osnovnih šolah financirati v enaki višini kot v javnih šolah.
Eden bolj resnih poskusov uveljavitve odločbe je bil letošnji predlog ministrstva za izobraževanje. Minister Jernej Pikalo in večji del koalicije so stali za interpretacijo ustavne odločbe, ki naj bi napotovala k enakemu financiranju le obveznega dela javnega programa, zato je predlog novele zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja predvideval, da bi se ta tudi v zasebnih šolah financiral v celoti. Medtem pa razširjenega dela, ki naj ne bi bil obvezen, država sploh ne bi več financirala.
Medtem so v SDS, NSi, SNS in SMC menili, da predlog izigrava odločbo ustavnega sodišča, saj da ta ne loči med obveznim in razširjenim javnim programom ter da mora država zato oba dela financirati v celoti.
Predlog novele je sprva dobil zadostno podporo DZ, a mu po vetu DS ni uspelo dobiti glasov absolutne večine. Prav tako nikakor ne uspejo s svojim predlogom v SDS. Letos jeseni, kmalu po padcu vladnega predloga, so ga vložili že petič, a ga je DZ tudi tokrat zavrnil.
Po padcu vladnega predloga v DZ je Pikalo ustanovil posebno delovno skupino, sestavljeno iz predstavnikov parlamentarnih strank, ravnateljev, sindikata, predstavnikov zasebnih šol ter strokovnjakov, ki naj bi pripravili izhodišča za nov, širše sprejemljiv predlog. Skupina se je do zdaj sestala enkrat, kot pravijo na ministrstvu, pa bo njen mandat trajal do izvršitve zastavljene naloge.
Za ustavno obtožbo Šarca v DZ premalo glasov
Neuresničitev odločbe ustavnega sodišča glede zasebnih šol je bil sicer tudi razlog, da sta poslanski skupini SDS in SNS že konec leta 2018 vložili predlog za ustavno obtožbo premierja Marjana Šarca. DZ je o predlogu glasoval januarja, a ga je podprlo zgolj 29 od potrebnih 60 poslancev.
Nasploh je bilo v letu 2019 na področju izobraževanja in znanosti veliko pozornosti namenjene spremembam zakonodaje in strateškim dokumentom. Med drugim so na ministrstvu za izobraževanje začeli s pripravo nove bele knjige za vzgojo in izobraževanje. Za njeno pripravo je ministrstvo odprlo široko razpravo, pripravilo je več posvetov z učitelji in ravnatelji, trenutno pa na ministrstvu oblikujejo skupine, ki bodo delale na njeni vsebini. Pri tem so si zadali ambiciozen cilj, saj načrtujejo, da bi bila lahko bela knjiga v DZ sprejeta v prihodnjem letu.
Že nekaj časa sta na ministrstvu v pripravi tudi novela zakona o visokem šolstvu ter nov zakon o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti.
Kot pravijo, visokošolsko novelo trenutno obravnava delovna skupina. Na vprašanje, zakaj so se odločili zgolj za novelo in zakaj ne za nov zakon, ki ga je pripravljalo ministrstvo pod vodstvom prejšnje ministrice Maje Makovec Brenčič, na ministrstvu odgovarjajo, da je treba čim prej urediti definicijo javne službe, kar zahteva odločba ustavnega sodišča iz leta 2011. Pojasnjujejo, da bo noveli nato sledil nov Nacionalni program visokega šolstva (zdajšnji bo namreč prihodnje leto iztekel), nato pa nov zakon o visokem šolstvu. Novela naj bi sicer natančneje uredila tudi vprašanje delovne in pedagoške obveznosti zaposlenih ter sledila zavezam koalicijske pogodbe glede zagotavljanja ustrezne ravni stabilnega financiranja visokošolskega izobraževanja.
Zakon o znanstveno-raziskovalni dejavnosti pa je po navedbah ministrstva tik pred medresorskim usklajevanjem. 11. decembra se je namreč še zadnjič sestala delovna skupina, ki ga je pripravljala.
Samostojnega predmeta aktivno državljanstvo zaenkrat ne bo
Eden od načrtov ministrstva za izobraževanje v letu 2019 je bila tudi uvedba samostojnega predmeta aktivno državljanstvo v srednjih šolah, ki so ga na zavodu za šolstvo že začeli pripravljati. A so se na ministrstvu predvsem po nasprotovanju ravnateljev srednjih šol premislili. Namesto tega so sklenili, da se bodo dijaki z dodatnimi vsebinami o delovanju države seznanili pri obveznih izbirnih vsebinah in interesnih dejavnostih.
Je pa do sprememb prišlo na čelu inšpektorata za delo. Vlada je namreč 13. decembra 2018 na predlog ministra, ki ni bil zadovoljen z njegovim delom, s položaja glavnega inšpektorja razrešila Tomaža Rozmana. Inšpektorat je novega glavnega inšpektorja s polnim mandatom dobil avgusta, ko je vlada na omenjeno mesto imenovala Simona Slokana.
