Idejni projekt za izgradnjo nove osrednje enote knjižnice na sedanji lokaciji na Rotovškem trgu je izdelal biro Atelier arhitekti, ki je bil izbran na natečaju maja 2008. Javno so ga predstavili decembra 2010 in ocenili na 24 milijonov evrov.
Po prvih načrtih bi morala knjižnica dobiti nove prostore leta 2012, ko je Maribor nosil naziv EPK, a se je zapletalo od vsega začetka, med drugim zaradi postopka na upravnem sodišču, ki ga je sprožil eden od stanovalcev v bližini. Glavna težava je bilo zaprtje finančne konstrukcije, saj občina kljub obljubam o državnem sofinanciranju ni zmogla zbrati denarja za ta projekt.
Prejšnji župan Andrej Fištravec je poskušal rešiti zagato s selitvijo knjižnice na drugo lokacijo, a tudi te namere niso bile uresničljive. Med drugim zato, ker niso imele podpore države. Takrat vladajoča SMC je vztrajala pri ohranitvi knjižnice na Rotovškem trgu, v kar je prepričana tudi ekipa sedanjega župana Saše Arsenoviča.
Slednji se je lotil zadeve z "racionalizacijo" projekta, s čimer želi doseči nižjo ceno njegove uresničitve. Med drugim naj bi se odpovedali eni od dveh predvidenih kletnih etaž, obenem pa knjižnici dodali nove vsebine, kot sta art kino in mestna galerija.
"Takoj, ko smo nastopili položaj, smo aktivno pristopili k analizi projekta in ugotovili, da bi se ga smiselno dalo racionalizirati. Takoj smo začeli pogovore s projektanti in našli kar nekaj rešitev," je za STA povedal podžupan za področje arhitekture in prostora Gregor Reichenberg.
Medtem ko je bila sprva predvidena rekonstrukcija obstoječih objektov, naj bi po novem dve stavbi porušili in na tem mestu zgradili novi. Projektu so dodali Rotovško klet, kjer naj bi bil kino, izključili pa so stavbo sedanje Pionirske knjižnice, ki jo nameravajo prodati ali dati kakšnemu drugemu namenu, mladinsko in otroško literaturo pa preseliti v novo zgrajene prostore. Po novem naj bi omogočili dostop do knjižnice še z Gosposke in Lekarniške ulice, ostaja pa osrednji knjižnični prostor na območju pod današnjim Rotovškim trgom.
Spremembe po trditvah podžupana ne bodo ogrozile osnovnih funkcij knjižnice. "Naše osnovno izhodišče je, da ne sme iti to na račun njihovih strokovnih služb. Smo se pa vprašali, ali sta recimo knjigoveznica in arhiv programa, ki nujno sodita v središče mesta. S pogleda uporabnika pa se nič ne sme spremeniti," je dejal.
Zaradi sprememb projekta bo treba pridobiti novo gradbeno dovoljenje, a podžupan verjame, da bi lahko bili vsi postopki izvedeni v prihodnjem letu. Na kritike, da se s tem znova zamika uresničitev projekta in povzročajo dodatni stroški, Reichenberg odgovarja, da je to edini način, da sploh lahko pride do izgradnje. "Ne moreš zmagati na loteriji, če ne kupiš srečke. Preprosto je treba nekaj narediti, da se lahko premaknemo naprej. V spremembo projektne dokumentacije smo vložili 700.000 evrov, da bi pridobili pet milijonov evrov," je dejal.
O novi vrednosti projekta še ne želi govoriti, ocenjuje pa, da bi se lahko spustili do 12 milijonov evrov. "Končna številka bo pridobljena šele s ponudbami izvajalcev," je dejal podžupan.
Minister za kulturo Zoran Poznič je ob julijskem obisku v Mariboru obljubil pomoč države, a ni znano, v kolikšni meri. "Dokler ne bodo pripravljene vse strokovne podlage za realizacijo projekta, v proračunu ministrstva za kulturo ne moremo načrtovati sredstev," pravijo na ministrstvu.
Tega se zavedajo tudi na občini. "Na nas je, da po prejetju projektne dokumentacije pripravimo projektno nalogo z zaprto finančno konstrukcijo in šele potem se bomo lahko pogajali," je dejala podžupanja za področje kulture Alenka Iskra. Poudarila je, da zdaj delajo na projektu drugi ljudje kot v prejšnjih letih, zato verjame v uspeh zastavljenega načrta. "V preteklosti smo izpadli zelo neresno. Zagotovljenih je bilo več kot deset milijonov evrov, a tega nismo izkoristili. Če bi bilo takrat drugače, se nam zdaj ne bi bilo treba ukvarjati s tem," je opozorila.
Po njenih besedah bodo poskušali poiskati tudi druge finančne vire za knjižnico, predvsem v programskem smislu, saj se zavedajo, da samo obnova stavbe ni dovolj, treba je zagotoviti tudi njeno vzdržno obratovanje in poslovanje. V ta namen so ustanovili delovno skupino, ki naj bi dorekla vsebine, ki bi jih lahko vključili v knjižnico.
Nova županska ekipa si namreč želi, da to ne bi bila le knjižnica, ampak večgeneracijski kulturno-izobraževalni center. "Danes ne govorimo, če bo knjižnica, ampak se pogovarjamo, kaj bo v knjižnici. Mislim, da je to velik korak naprej," je dejala Iskra.
Direktorica knjižnice Dragica Turjak še ne more podrobneje komentirati zadeve. "Poznam ideje vodstva občine, vendar pa dialoga o tem še ni bilo, ne z nami, ne z drugimi morebitnimi deležniki. Pred kratkim je bila imenovana delovna skupina, ki se bo ukvarjala s temi vprašanji, vendar trenutno ni še nobenih konkretnih rešitev, niti ne vemo, kako poteka delo arhitektov, ki naj bi revidirali stare projekte prenove Rotovškega trga in Mariborske knjižnice," je povedala za STA.
O tem, kdaj bi lahko na Rotovškem trgu zabrneli stroji, še ni mogoče govoriti. "Teoretično bi lahko bilo v letu 2021 gradbišče," je dejal Reichenberg. V času gradnje bodo morali knjižnico preseliti, nadomestno lokacijo še iščejo. Mestna hiša Rotovž medtem ostaja v stari podobi, saj še vedno ni vključena v projekt in s tem tudi ne v obnovo.
Pred desetimi leti je bila predstavljena tudi idejna rešitev za novo Umetnostno galerijo Maribor (UGM), ki prav tako še ni uresničena. Kako bo nova občinska oblast ravnala v tem primeru, še ni znano. "So določene rešitve na vidiku, a o tem še ne bi govorili," je dejal Reichenberg. "Zaenkrat lahko rečemo, da se bomo potrudili, da bodo delovni pogoji v danih prostorih ustrezni, tako za izvajanje razstav kot za delo zaposlenih. Težko pa je pričakovati, da bomo lahko kar naenkrat rešili desetletja trajajoče probleme," je dodala Iskra.
