Univerza tako s tožbo od države zahteva sklenitev aneksa k pogodbi o financiranju študijske dejavnosti in interesne dejavnosti v obdobju 2017-2020. Z njo je država univerzi za leto 2017 zagotovila 170 milijonov evrov, za preostala leta pa je bilo določeno, da znesek financiranja vsako leto posebej s sklepom določi minister. Na univerzi pa zdaj zatrjujejo, da so imeli zaradi dogovora vlade s sindikati javnega sektorja višje stroške plač, s tem pa tudi višje stroške za izvedbo progama, zato za leto 2017 zahtevajo dodatnih 256.000 evrov, kar pa država zavrača.
"Naravno in skladno s pogodbo bi bilo, da država, ki v tem primeru nastopa tako kot financer kot nekdo, ki odloča o višini plač, univerzi glede na povečane obveznosti zagotovi dodatna sredstva," je danes za STA dejal Bauk. Kot je dejal, zahtevajo dodatna sredstva za leto 2017, na vprašanje, ali bodo v primeru uspele tožbe zahtevali dodatna sredstva tudi za preostala leta, pa je odgovoril, da tega ne ve.
Na začetku današnjega pripravljalnega naroka je sodišče poskusilo, ali bi se bili obe strani pripravljeni poravnati. Po Baukovih besedah sam ni bil za to, pa tudi državno odvetništvo, ki v tem primeru zastopa državo, za kaj takega ni imelo pooblastil. Nasploh država po odvetnikovih besedah zahtevek že od vsega začetka zavrača, saj je prepričana, da za sklenitev aneksa k pogodbi z univerzo ni pravne podlage.
Časa za poravnavo je sicer še nekaj, saj je sodišče prvi narok za glavno obravnavo razpisalo za 19. marec prihodnje leto. Poleg omenjenega naroka namerava sodišče izvesti še najmanj en dodaten narok, je danes povedala sodnica Katarina Vodopivec.
Univerza v Ljubljani je letos jeseni eno tožbo z državo izgubila. Država jo je namreč tožila za vrnitev nekaj manj kot 781.000 evrov, ki so jih fakultete izplačale v obliki dodatkov za stalno pripravljenost v letih 2012-2015, in s tožbo uspela. Univerza je zoper odločitev jeseni na vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije, o katerem pa sodišče še ni odločilo, je danes povedal Bauk.
