Obe ministrstvi, Nacionalni odbor za Otroške parlamente in zveza prijateljev mladine so v okviru konference podpisali tudi pismo o sodelovanju na področju participacije otrok. Z njim so izrazili prepričanje, da bo sodelovanje pripeljalo do usklajenih strateških usmeritev za krepitev participacije otrok.
Iz analize, ki jo v tem času končuje Inštitut za socialno varstvo, po besedah ministrice za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Klampferjeve izhaja, da imajo otroci sicer priložnost povedati svoje mnenje, a ga naslovniki ne slišijo. Zagotovila je, da bo ministrstvo upoštevalo njihove predloge pri pripravi nacionalnega programa za otroke za obdobje od leta 2020 do 2025. Pri tem si želi, da bodo skupaj lahko uresničili zastavljene cilje.
Minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo je izrazil zadovoljstvo, da otroke zanima aktivna participacija. Vendar pa participacija po njegovem pojasnilu nima le ene stopnje, ampak ima "zelo različne obraze". "Kot skupnost lahko dobro živimo le, če se pogovarjamo," je poudaril.
Nizke stopnje participacije po njegovih besedah ni mogoče zvišati z uvedbo posebnega predmeta v šoli. "Če vas že od malega ne vzgajajo, da je pomembno sodelovati, en predmet ne more popraviti tega," je menil. Po njegovih besedah mladi iz okolja, denimo iz medijev, dobivajo sporočila, da je participacija nekaj slabega. "Toda več participacije daje več kreativnega potenciala in zaradi tega smo vsi skupaj boljši," je izpostavil.
Na vprašanje otrok, ali bo ministrstvo za izobraževanje v prihodnosti upoštevalo mnenje otrok pri pripravi posameznih zakonov, je pojasnil, da pri pripravi večine zakonov sodelujejo različni deležniki, vključeni so tudi otroci. "Ne morejo pa vse odločitve temeljiti na eni sami skupini," je opomnil.
Na vprašanje, ali bo uresničen kakšen od predlogov z lanskoletnega Otroškega parlamenta, na katerem so med drugim pozvali k ukinitvi številčnih ocen pri glasbeni, likovni in športni vzgoji, je zagotovil, da bo v okviru bele knjige za področje vzgoje in izobraževanja to vprašanje "med ključnimi razmisleki". Vendar pa so argumenti tako za ukinitev kot tudi proti ukinitvi, je spomnil.
Odgovoril je tudi na vprašanje, kateri del prebivalstva si najbolj želi participacije. Po podatkih, ki se nanaša na odrasle, so to tisti, ki so višje izobraženi, moški si je želijo več kot ženske, v osrednji Sloveniji več kot na obrobju. Toda participacija po njegovem opozorilu ne pomeni le iti na volitve, ampak pomeni biti aktiven v različnih organizacijah in društvih. "Najhuje je, če samo sedite doma. Pomembno je biti aktiven," je pozval.
Na ministrstvu si prizadevajo, da pravica do participacije ni le retorična, je odgovoril na eno od vprašanj. Tako denimo zelo dobro sodelujejo z Dijaško organizacijo Slovenije, je povedal.
