Različni organi in institucije se morajo v skrbi za otroke po njegovem pozivu povezovati in sodelovati. "Prelaganje odgovornosti in birokratska obravnava njihovih stisk sta nedopustna," je prepričan.
Pri svojem delu pogosto opaža, da so družine iz različnih razlogov prikrajšane za pravice iz javnih sredstev, namenjene tudi preživljanju otrok. Nadalje je omenil socialno izključenosti medvrstniško in spletno nasilje, dolgotrajna rejništva in težave zaradi ločitve staršev. Še vedno se srečuje s kršitvami pravic romskih otrok, denimo s porokami mladoletnic.
Prav tako so po njegovih besedah pereče kršitve pravic, ki se dogajajo otrokom beguncem, tako tistim s spremstvom kot brez njega. Pri tem je omenil nastanitev otrok v center za tujce ali azilni dom skupaj z odraslimi ter težave z njihovim vključevanjem v okolje in šolanje.
Še vedno po njegovem opozorilu obstaja neenaka obravnava otrok pri skrbi za njihovo zdravje. Pri tem je spomnil, da ni dovolj pedopsihiatrov in kliničnih psihologov. Tudi skrb za otroke s posebnimi potrebami in invalidnostmi še vedno ni urejena sistemsko in je odvisna od ozaveščenosti posameznikov in njihovih individualnih prizadevanj. "Pri skrbi za otroke in njihove pravice vse prevečkrat naletimo na argument o pomanjkanju sredstev, kar ni dopustno," je opozoril.
Z namenom, da se glas otrok okrepi, je varuh v okviru samostojne organizacijske enote zagovorništva razvil mrežo zagovornikov otrok, ki pomagajo otrokom, da izrazijo svoje mnenje v zadevah in postopkih, v katerih se znajdejo.
Tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik ugotavlja, da so otroci še vedno žrtve neenake obravnave zaradi osebnih značilnosti, kot so denimo revščina, spol, etnična pripadnost in invalidnost. Številni so še vedno izpostavljeni različnim oblikam nasilja, nasilje pa rojeva strah in ta po njegovem opozorilu škoduje družbi nasploh in otrokom še posebej.
Ob 30-letnici konvencije naj se po njegovem pozivu okrepi zavedanje, kako pomembno je, da najmlajše člane družbe obvarujemo pred diskriminacijo. "Samo skupaj lahko zgradimo strpno in solidarno družbo, v kateri je konvencija eden od temeljev našega delovanja," je opozoril.
Vlada se strinja, da je treba zaščito in kakovost življenja otrok nenehno izboljševati, saj je še veliko kršitev pravic. Dodatna prizadevanja je treba po njeni oceni vložiti tudi v oskrbo in zaščito pravic otrok, ki so še zlasti ranljivi. V zadnjem obdobju je bilo sicer po njenih besedah storjenih več korakov za boljše življenje otrok. Tako je bil med drugim sprejet družinski zakonik.
Medicinske sestre pa zagotavljajo, da si bodo s preudarnostjo in strokovnim znanjem še naprej prizadevale vplivati na zavest ključnih akterjev in da bodo pomagale pri dvigovanju kakovostne zdravstvene obravnave otrok, so sporočili iz zbornice zdravstvene in babiške nege - zveze strokovnih društev medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov.
