V uvodu konference je zbrane pozdravila državna sekretarka na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Martina Vuk. Povedala je, da na ministrstvu cenijo strokovni prispevek, izmenjavo mnenj in praks med državami, saj si želijo, da bi pri načrtovanju politik izobraževanja dosegali čim boljše rezultate in oblikovali najboljši izobraževalni sistem.
Pohvalila je formativno spremljanje učencev. Slednje temelji na večji vključenosti otrok v načrtovanje učno-vzgojnega procesa in po besedah Vukove dokazuje, da se da spremeniti prakso poučevanja in učenja, pri čemer učencem tudi ponudimo več.
Pomen formativnega spremljanja je izpostavil tudi direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj. Kot je dejal, je zavod že pred petimi leti pripravili srečanja, namenjena tej temi, prav tako so v založbi izdali priročnike, s katerimi želijo podpreti uvajanje elementov formativnega spremljanja v šolsko prakso.
Nasploh si na zavodu po njegovih besedah ves čas prizadevajo za izboljšanje poučevanja in dosežkov učencev. "Tako se vsako leto več kot polovica učiteljic in učiteljev, ravnateljic in ravnateljev ter drugih strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja udeleži usposabljanj ter izobraževanj, ki jih izvajamo na zavodu. Pomagajo nam pri prepoznavi potreb prakse, saj moramo slediti novim pristopom, ki jih od nas zahtevajo spremembe," njegove besede povzema sporočilo za javnost.
Predsednik mreže CIDREE (konzorcija razvojno raziskovalnih evropskih institucij, ki se ukvarja z raziskavami v izobraževanju) Luc Weis je v nagovoru poudaril, da je zelo pomembno slišati glas učencev v šolah. "Njihovo mnenje je pomembno, zato jih ne smemo utišati, kot je bila praksa v preteklosti. Če jim ne dovolimo biti udeleženi v pozitivnem smislu, komunicirati, kako lahko od njih pričakujemo, da bodo v prihodnosti dejavni oziroma aktivni soudeleženci v družbi," se je vprašal.
Konference so se udeležili predstavniki 13 držav, med njimi ravnatelji in učitelji, dijaki in učenci s šol, ki so aktivne na področju formativnega spremljanja. Dijaki in učitelji Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana, Gimnazije Brežice, Gimnazije in srednje šole Kočevje ter Gimnazije Celje Center so med drugim skušali odgovoriti vprašanje, zakaj je povratna informacija tako pomembna.
Povedali so, da formativno spremljanje krepi medsebojno zaupanje med učitelji in učenci v razredu, saj omogoča bolj sproščeno komunikacijo brez strahu pred izražanjem. Dijaki so poudarili, da si želijo biti slišani, upoštevani, saj jim to krepi občutek lastne vrednosti in samozaupanja v lastne sposobnosti.
Ob konferenci je izšel tudi letni zbornik CIDREE Yearbook 2019 - Student Voice in Education. Avtorji zbornika so v obliki interaktivnih delavnic svoje poglede na aktualno problematiko v svojih državah.
