Po poročanju Radiotelevizije Slovenija je brez prostorov za telovadbo ostalo sedem šol s skupno 4000 dijaki. Kot so povedale tamkajšnje ravnateljice, je predlagana podražitev zanje velik finančni zalogaj, zato še ne vedo, kaj bodo naredili. "Ta teden imamo telovadbo priložnostno, večinoma zunaj, ko dopušča vreme," je povedala ravnateljica srednje šole za oblikovanje Nadja Jager Popović.
Gre za šole, ki nimajo svojih telovadnic in so doslej za izvajanje pouka športne vzgoje uporabljale dvorane občinskega zavoda Športni objekti Maribor.
Na občini so poudarili, da dosedanja cena najema ni sledila višanju stroškov. "Šole so za uporabo dvoran vseskozi plačevale ekonomsko ceno, nazadnje 12 evrov na uro uporabe. Cena se ni zviševala, kljub temu da so stroški za obratovanje dvoran - zlasti ogrevanja - vseskozi rasli. Zato že nekaj let prihodek iz te netržne oddaje dvoran Športnim objektom Maribor ne pokrije niti fiksnih stroškov," so navedli.
Izguba, ki jo je ta javni zavod ustvarjal z oddajanjem dvoran srednjim šolam, je dodatno poslabšala njegovo že tako slabo poslovanje. "Samo v lanskem letu so ob nekaj več kot 74.000 evrih prihodka iz tega naslova ugotovili 49.000 evrov izgube. Zaradi navedenega niso imeli druge možnosti, kot da z začetkom letošnje ogrevalne sezone zvišajo ceno uporabe športnih dvoran na 17,90 evra. Ocenili so, da bo to pokrilo vsaj osnovne stroške oddajanja dvoran, ki jih sicer na trgu oddajajo po bistveno višjih cenah," so še dodali na občini.
O tem naj bi vodstva šol obvestili že konec poletja, že kakšno leto dni naj bi se tudi pogovarjali o prilagoditvi cenikov. "Da bi dijakom omogočili nemoteno izvajanje športne vzgoje in hkrati preprečili nadaljnjo izgubo pri oddajanju športnih dvoran, smo se obrnili na ministra Jerneja Pikala in ga pozvali, da financiranje športne vzgoje za te šole znova uredi na način, kot je veljal pred letom 2017," so navedli.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so odgovorili, da je način financiranja srednjih šol in dijaških domov v veljavi že od leta 2013 in temelji na ceni posameznega programa, izračunani na dijaka. Ta denar šola prejme v enem kosu, saj delitve na sistemizirana delovna mesta in materialne stroške po tej metodologiji ni več. "Ta način omogoča srednjim šolam in dijaškim domovom, da se samostojno dogovarjajo in odločajo o plačilu posameznih aktivnosti in tudi stroškov, ki zaradi tega nastanejo," so navedli.
"V kolikor šoli sredstva, ki so jih prejeli na osnovi te metodologije ne zadostujejo, morebitne primanjkljaje krije ministrstvo, vendar pod pogojem in načini, ki veljajo za gospodarno poslovanje," so še dodali.
V vsakem primeru lahko ministrstvo doda manjkajoča sredstva šele ob nastanku primanjkljaja. Na ministrstvu so ob tem opozorili, da so vsem šolam sredstva odmerjena enako. "Šole brez telovadnice niso v slabšem položaju, kot pravijo ravnatelji, saj je pri tem potrebno upoštevati, da zato tudi nimajo stroškov iz tega naslova," so navedli.
