Slovenščina je imela zaradi zgodovinskih okoliščin od nekdaj močno identifikacijsko vlogo, bila je temelj narodovega obstoja in marsikdaj argument in cilj političnega delovanja, je uvodoma dejala Ina Ferbežar s filozofske fakultete v Ljubljani, ki je povezovala današnji posvet v organizaciji omenjenega centra skupaj z Združenjem jezikovnih testatorjev v Evropi (ALTE). To je po njenih besedah eden ključnih razlogov, da je v Sloveniji koncept enojezičnosti še vedno močno zasidran, čeprav je tudi ciljna dežela priseljencev.
V državi si prizadevamo, da bi zaradi pomanjkanja domačih zdravnikov pridobili zdravnike iz drugih držav, raven jezikovnega znanja, ki jo bodo rabili za opravljanje svojega dela, pa se razlikuje glede na posamično specializacijo, je izpostavil Alojz Ihan z medicinske fakultete v Ljubljani. Medtem ko za splošne zdravnike ni tako pomembno, da pozna vse podrobnosti jezika, saj pozna svoje bolnike, je na urgenci dobro obvladanje jezika nujno. Pomembno je namreč tudi razumevanje med vrsticami in ukrepanje mora biti hitro, je spomnil.
Po njegovem opozorilu so za različne specializacije tako potrebne različne ravni jezikovnega znanja. "Kirurgom je denimo vseeno, ali režejo v slovenščini ali arabščini," je ilustriral.
Ministrstvo za notranje zadeve je pred desetimi leti podpisalo prvo pogodbo za takrat še tečaj slovenskega jezika, po programu začetne integracije priseljencev pa se tečaj slovenščine izvaja od leta 2012, je orisal Igor Cetina z direktorata za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo na ministrstvu za notranje zadeve. Po njegovih besedah je tečaje v tem okviru od septembra 2009 do konca oktobra letos začelo obiskovati več kot 12.800 ljudi, med katerimi jih je bilo največ starih od 26 do 35 let, prišli pa so iz več kot sto držav. Največ oz. dobrih 6200 jih je bilo iz BiH.
Lana Zdravković z Mirovnega inštituta je opozorila, da je zelo velika razlika med položajem priseljencev, ki jih tu že čaka delovno mesto, in položajem begunca, ki v novi državi ne pozna nikogar in je prihod zanj travmatičen. Migranti po njenih besedah menijo, da bi se morali jezika učiti več kot 320 ur. Prihajajo namreč iz popolnoma drugega jezikovnega in kulturnega okolja, je poudarila Zdravkovićeva, ki se je priselila iz Beograda.
"Še pred desetimi leti se je govorilo, da je preveč 50 ur tečaja, zdaj pa naj bi bilo celo 320 ur premalo," je povzel Marko Stabej s filozofske fakultete v Ljubljani. Po njegovem mnenju bi morali imeti nekakšno samooceno in pogledati, kaj se da narediti, da bi se razmere na tem področju izboljšale. Primer dobre prakse pa je po njegovem mnenju podjetje Revoz. Kot je povedala Tina Zupančič iz tega podjetja, namreč vsem tujcem, ki pridejo k njim, ponudijo tečaj slovenščine, da se lažje vključijo v družbo.
Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik ljubljanske filozofske fakultete je osrednja ustanova na področju slovenščine kot drugega in tujega jezika. Večinoma je prepoznaven po dejavnostih, povezanih s poučevanjem slovenščine in njeno promocijo, ena od njegovih osrednjih dejavnosti pa je tudi preverjanje in certificiranje znanja slovenščine kot neprvega jezika.
Združenje ALTE je neprofitna mednarodna ustanova s statusom sodelujoče nevladne organizacije v Svetu Evrope, ki združuje različne ustanove s področja tujih jezikov in preverjanja jezikovnega znanja. V prizadevanju, da bi bili jezikovni izpiti pošteni in pravični, združenje organizira izobraževanja in konference ter ocenjuje kakovost evropskih jezikovnih izpitov.
