Beseda je med drugim tekla o dvojni vlogi raziskovalcev - kot strokovnjakov in uporabnikov slovarjev. Irena Stramljič Breznik z mariborske Filozofske fakultete je dejala, da je soustvarjanje slovarjev težko, saj si ves čas vpet v delo in "hodiš z besedami celo spat".
Dotaknili so se tudi demokratizacije jezika oz. vprašanja, do kod se približati uporabniku in upoštevati njegove predloge. Večina se je strinjala, da jih je treba sprejeti, a tudi preučiti in prefiltrirati. Vsi predlagani sinonimi, ki jih dobijo za t.i. rastoči slovar, denimo sopomenka gladkič za smothie ali narcisek za selfie niso ustreznice omenjenim besedam, je pojasnila Irena Stramljič Breznik.
Govora je bilo tudi o korpusih. Andreja Žele iz ljubljanske Filozofske fakultete je menila, da v Sloveniji ne premoremo osrednjega korpusa, ki bi se približal realni trenutni rabi jezika. Po njenih besedah manjkajo moderna leposlovna dela kot tudi strokovna besedila. Povedala je, da so v preteklosti k sodelovanju povabili nekaj pisateljev, tudi Draga Jančarja, vendar pogreša bolj sistematičen pristop.
Polona Gantar s Filozofske fakultete, ki deluje tudi na Centru za jezikovne vire in tehnologije Univerze v Ljubljani, se ni strinjala z Andrejo Žele. Raziskovalka, ki sodeluje pri drugi različici korpusa Gigafida, je poudarila, da je v slovenskem prostoru veliko korpusov in da se veliko napora vlaga tudi v nabor čim več literarnih del.
Na pogovoru, ki ga je povezoval Boštjan Narat, je sicer uvodoma Irena Stramljič Breznik opozorila, da Slovence čaka še precej dela na področju besedotvorja. Med drugim pogreša morfemske slovarje, ki jih imajo denimo Slovaki in Čehi.
Andreja Žele, ki sodeluje pri razlagalnem slovarju, je opozorila na predmeta na fakulteti, ki poudarjata pomen slovaropisja: leksikologijo in leksiografijo, kjer se študenti srečajo z osnovami slovaropisja.
Alenka Vrbinc iz ljubljanske Ekonomske fakultete, ki se ukvarja s pedagoškim slovarji, je predstavila lansko raziskavo med študenti, ki je pokazala potrebo po večjem številu primerov rabe in prijaznejšem pristopu za povprečnega uporabnika.
Polona Gantar je spregovorila o pomenu elektronskih slovarjev. Knjižne oblike se ne da neposredno prenesti v spletno različico, zahtevnejši in bolj razvajeni so po njenih besedah tudi uporabniki, ki bi vse imeli hitro in dostopno v mediju, ki ga uporabljajo.
Andrej Perdih iz Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša, ki sodeluje pri izdelavi razlagalnega slovarja in Slovarja slovenskega jezika (SSKJ), je slovar označil kot jezikovni priročnik za praktično rabo, kot prinašalec novih spoznanj o jeziku, pa tudi kot pomembno podatkovno zbirko.
Helena Dobrovoljc z istega inštituta, ki se ukvarja s pravopisnim slovaropisjem, pa je poudarila, da je danes slovenščina v nasprotju z časom, ko so se jezikoslovci spraševali, ali se prav napiše črešnja ali češnja, zrel jezik in se lahko na področju normativnosti približuje drugim. To se po njenih besedah kaže v večji odprtosti za spremembe ob siceršnji trdnosti v samem jedru jezika.
Po besedah Mojce Žagar Karer z omenjenega inštituta obstaja kar 314 terminoloških slovarjev, pri katerem običajno svoje moči združijo strokovnjaki z določenih področij in jezikoslovci. Največ slovarjev je s področja elektrotehnike, sledijo ekonomija, druge tehnike, vojska, umetnost, pravo, računalništvo, je naštela.
