Strategijo je po besedah Pikala pripravila posebna delovna skupina v sodelovanju z vsemi deležniki na področju višjega strokovnega izobraževanja, da bo začela veljati, pa jo mora potrditi še vlada, kar bi se po njegovih besedah lahko zgodilo do konca letošnjega leta.
Strategija med drugim predvideva vrsto ukrepov za razvoj višjega strokovnega izobraževanja, od optimizacije mreže višjih strokovnih šol do vprašanj rednega in izrednega študija, študija na daljavo ter vključevanja višjih šol in študentov v mednarodno okolje.
Po besedah ministra poseben poudarek dajejo utrjevanju identitete višjega strokovnega izobraževanja. To je namreč nekje med srednješolskim in univerzitetnim izobraževanjem, zato si mnogi starši, dijaki oziroma bodoči študentje in delodajalci pogosto zastavljajo vprašanje, kaj je mogoče početi s tako pridobljeno izobrazbo, je dejal. Ob tem je opozoril, da je višje strokovno izobraževanje usmerjeno predvsem v potrebe gospodarstva, zato "nezaposljivih iz tega dela izobraževanja skorajda ni". "Višje strokovno izobraževanje je zelo usmerjeno v praktičnost, zato so vsi kadri zelo zaposljivi," je dejal.
Na splošno je po oceni Pikala čas, da se zavemo, da s programi, ki so bolj strokovno usmerjeni, "ni prav nič narobe in da nanje ne smemo gledati zviška". "V nam primerljivih državah so namreč visoko cenjeni in tako bi moralo biti tudi pri nas," je dejal na novinarski konferenci.
Ena od nalog, ki jih za ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport predvideva strategija, bo po besedah Pikala tudi vprašanje oblikovanja mreže višjih strokovnih šol. Tu bo potreben premislek o tem, kako veliko in gosto mrežo imeti ter kako razmestiti programe, da se ne bodo podvajali in da bodo primerno razporejen, je dejal. Več bo treba po njegovih besedah narediti tudi na promociji tovrstnega izobraževanja.
