Medij je objavil seznam 15 profesorjev in drugih zaposlenih, ki so v letih 2016-2018 dobili izplačanih po več kot 100.000 evrov avtorskih honorarjev, podjemnih pogodb in različnih dodatkov iz tržne dejavnosti. Več kot 30.000 evrov dodatka iz tržne dejavnosti pa je prejelo 210 zaposlenih na 26 fakultetah. Dodatki iz tržne dejavnosti so bili izplačani za delovno uspešnost, povečan obseg dela, mentorstvo, kot položajni dodatek, za dopolnilno delo, za specializacijo, dežurstvo.
Najvišje zneske so prejeli zaposleni na fakultetah za elektrotehniko, medicino, strojništvo, gradbeništvo in tudi upravo. Profesorji oziroma drugi zaposleni so visoke zneske prejeli predvsem na račun tržne dejavnosti fakultet.
Rekorder je po poročanju POP TV redni profesor, predstojnik katedre za merjenja in robotiko in vodja laboratorija za metrologijo in kakovost na fakulteti za elektrotehniko Janko Drnovšek. V treh letih je ob redni plači prejel skoraj 197.000 evrov - glavnino kot avtorski honorar za tržno dejavnost ter dodatke na plačo (položajni dodatek, dodatek za povečan obseg dela, mentorstvo). Kot redni profesor prejme tudi najvišjo plačo na fakulteti, skoraj 60.000 evrov letno osnovne bruto plače, poroča POP TV.
Drnovšek je po navedbah televizije zatrdil, da vse delo do zadnjega evra že 35 let poteka prek fakultete za elektrotehniko. Trdi, da se njegovo tržno delo ne zažira v pedagoško, "ravno obratno, doseči status rednega profesorja zahteva mnogo, mnogo let odrekanja. In ta zažira družinsko življenje," je dejal.
Na fakulteti za elektrotehniko, ki ima med prvimi 15 prejemniki visokih dodatkov dva zaposlena, so poudarili predvsem pomen prenašanja znanja med akademskim okoljem in gospodarstvom. "Zaradi specifičnega, pretežno avtorskega angažmaja in aktivnosti v sklopu pridobljenih projektov, so nekateri naši sodelavci v breme svojega prostega časa pripravljeni prevzeti dodatne obveznosti. Tovrstno delo redno zaposleni opravljajo poleg rednega dela in zunaj rednega delovnega časa. Dodatno delo in dosežke zaposlenih pa je treba ustrezno ovrednotiti in nagrajevati," so pojasnili v odzivu za POP TV.
Na seznamu prejemnikov najvišjih dodatkov iz tržne dejavnosti je tudi sedem zaposlenih na medicinski fakulteti. Kot je za POP TV pojasnil dekan Igor Švab, s tem denarjem, ki ga zaslužijo na trgu, financirajo celo vrsto dejavnosti, prispevajo k razvoju fakultete in univerze. "Majhen delež tega denarja pa namenimo za stimulacijo teh ljudi, ki tukaj delajo. In ti ljudje si to zaslužijo, ker brez njihovega prispevka teh prihodkov ne bi bilo. In potem bi bila, če drugega ne, medicinska fakulteta v finančnih težavah," je dodal Švab.
Medicinska fakulteta je po poročanju POP TV tudi daleč najbolj tržno dejavna, saj tretjino prihodkov, 19 od 54 milijonov evrov, ustvarijo s tržno dejavnostjo. Kot so zapisali v letnem poročilu, so to sredstva, ki jih fakulteta "pridobi z opravljanjem zdravstvenih storitev za zavode s področja zdravstvenega varstva, ministrstvo za pravosodje, ministrstvo za notranje zadeve ter policijske uprave, z opravljanjem izvedenskih mnenj učiteljev, ki sodelujejo kot sodni izvedenci pri komisiji fakultete za izvedenska mnenja, z oddajo poslovnih prostorov Oražnovega dijaškega doma na Wolfovi ulici ter oddajo nezasedenih pedagoških prostorov, z raziskavami za gospodarska podjetja itd."
Čeprav več kot 90 odstotkov posla opravijo z Univerzitetnim kliničnim centrom Ljubljana, je dekan ostro zavrnil očitke, da imajo monopolni položaj. "To je trg, ki sega lahko tudi v tujino. Bolnišnice, zdravstveni domovi pogostokrat preverjajo, ali bi drugje lahko dobili nižje cene, boljše pogoje. Pa se vedno znova odločijo za medicinsko fakulteto v Ljubljani. Verjetno zaradi tega, ker smo dovolj dobri, pa kljub temu cenovno dovolj učinkoviti," je dodal.
Rektor Univerze v Ljubljani Igor Papič je glede monopolnega delovanja za POP TV dejal, da sta za vsako pogodbo potrebna vsaj dva podpisnika, eden, ki plača, drugi pa, ki storitev opravlja. Glede izplačevanja dodatkov pa je zatrdil, da je skrajni čas, da se to uredi, saj bi se moralo že leta 2015. "Ključno je torej, da se zadeve glede izplačil uredijo, da so transparentne, da se preuči, kdo je kaj dobil pod kakšnimi pogoji, da je poslovanje univerze transparentno," je dodal.
"Povezovanje z gospodarstvom je lahko v javnem interesu, ni pa v javnem interesu sodelovanje s podjetji, kjer je cilj zaslužek profesorjev," pa je bil kritičen predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Marko Marinčič.
