Kot je povedala Kovač Arhova, so na ministrstvu že v času sprejemanja zakona opozorili, da bodo nastale težave z njegovim izvajanjem, saj je bil rok od sprejema do uveljavitve zakona prekratek.
Pojasnila je, da so oblikovali poseben koordinacijski svet na ravni vlade in vzpostavili delujoč pilotni projekt, ki se bo zaključil letos. Priznala je, da če bi z uveljavitvijo zakona nekoliko počakali, bi zdaj že imeli strokovne standarde in bi bile zadeve "manj dramatične", tako pa trenutno še nekoliko "šepajo".
Med težavami, s katerimi se srečujejo, je Kovač Arhova izpostavila preobremenjenost zaposlenih v razvojnih ambulantah ter pomanjkanje strokovnih kadrov, zlasti zdravnikov, psihologov in delovnih terapevtov.
Kljub temu so prek omenjenega pilotnega projekta v okviru razvojnih ambulant vzpostavili tri centre za strokovno obravnavo otrok s posebnimi potrebami, ostale centre pa še dopolnjujejo. Prav tako so uspeli vnaprej zagotoviti sredstva za zaposlitve strokovnjakov, zagotovili možnost najetja kadra ter omogočili pripravništva, zlasti za psihologe in delovne terapevte.
Obenem po njenih zagotovilih pripravljajo popravke zakona, s katerimi bi v strokovno delo vključili več ustanov - obe pediatrični kliniki, inštitut za rehabilitacijo Soča ter ambulante in centre za duševno zdravje. Skupaj z zavodom za šolstvo bodo preučili tudi načine prehoda otrok iz vrtca v šolo ter preučili vse pripombe šolskega ministrstva in združenja vrtcev.
Kovač Arhova je sicer priznala, da bo za vse popravke v noveli zakona zmanjkalo prostora, zato bodo vanjo vključili samo najbolj nujne rešitve, ostalo pa nameravajo rešiti s pravilniki in drugimi podzakonskimi akti. Tako med drugim na ministrstvu razmišljajo o povečanju števila strokovnih timov v posamezni razvojni ambulanti, in sicer tako, da bi sedanji cenzus 20.000 otrok na en tim znižali na 15.000 otrok na tim, v igri je tudi možnost zagotovitve individualiziranega programa.
Vezano na zakon medtem na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport pripravljajo nov pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih. Ta po besedah predstavnice ministrstva Vide Starič Holobar prinaša tudi novosti glede financiranja stroškov, ki nastanejo z vključitvijo otroka s posebnimi potrebami v redni oddelek vrtca, in pa financiranje višjih stroškov delovanja razvojnih oddelkov iz proračuna.
Zbrane je nagovoril tudi šolski minister Jernej Pikalo, ki je glede omenjenega zakona poudaril, da so šli v njegovo implementacijo ob zavesti, da izvedba ne bo popolna, in zdaj sproti rešujejo težave. Na ministrstvu so namreč ocenili, da je bolje, da se stvari začnejo premikati, kot da bi čakali v nedogled.
V Sloveniji sicer po oceni ministra ni družbenega podsistema, ki bi imel tako pomembno vlogo in bil tako dober. Pikalo je med drugim napovedal skorajšnjo prenovo vrtčevskega kurikula. Delovna skupina za to nalogo je že bila imenovana, avgusta pa so posredovali tudi osnovna izhodišča. Minister se je tudi zavezal, da bodo sistem izobraževanja vzgojiteljev, ki da je eden najbolj zahtevnih, nastavili na način, da bodo v ta poklic prihajali kakovostni kadri.
Ravnateljice in ravnatelje je Pikalo sicer pozval, naj v lokalnem okolju spodbujajo k čim večjemu vključevanju v t. i. kratke programe vrtcev, kjer bi jim po njegovi oceni "lahko šlo bolje".
Glede kariernega razvoja so se na ministrstvu prvič po letu 1996 lotili celostne prenove sistema, med ključnimi načeli pa si po ministrovih besedah želijo, da bi vzgojitelji in njihovi pomočniki čim dlje ostali v procesu profesionalnega razvoja.
Pikalo je navedel še, da so pripravljene smernice prenove inšpektorata za šolstvo, ki čakajo na to, da se prelijejo v zakonsko materijo. Med drugim, bodo inšpektoratu dali orodja, s katerimi bo v primeru hujših kršitev lahko izdal globe ali celo opravil izbris iz evidence vrtcev, predvidena pa je tudi možnost odreditve takojšnje prepovedi opravljanja dejavnosti.
