Trojica si je nagrado prislužila za svoj "eksperimentalni pristop k boju proti globalni revščini", je povedal generalni sekretar švedske akademije znanosti Göran K. Hansson.
Banerjee, rojen leta 1961 v Indiji, in njegova soproga Duflova, rojena leta 1972 v Franciji, delata na ameriški univerzi MIT. V ZDA leta 1964 rojeni Kremer pa je profesor na harvardski univerzi.
"Raziskave, ki so jih opravili letošnji nagrajenci, so občutno okrepile našo sposobnost boja proti globalni revščini. V zgolj dveh desetletjih je njihov novi eksperimentalni pristop preoblikoval razvojno ekonomijo, ki je sedaj cvetoče raziskovalno področje," je utemeljitev na spletni strani nagrade objavila akademija.
Njihov pristop vključuje razbitje boja proti revščini na podpodročja oziroma bolj osredotočena vprašanja, na primer katere so najbolj učinkovite spremembe za izboljšanje izobraževalnega sistema ali zdravja otrok. "Pokazali so, da je na ta manjša, bolj natančna vprašanja mogoče pogosto najbolje odgovoriti z natančno zastavljenimi eksperimenti med najbolj prizadetimi posamezniki," so dodali.
Sredi 90. let prejšnjega stoletja je Kremer s sodelavci prikazal, kako močan je lahko ta pristop, s terenskim preverjanjem vrste ukrepov na področju izboljšanja rezultatov šolanja v zahodni Keniji. Banerjee in Duflova, pogosto v sodelovanju s Kremerjem, sta kmalu zatem izvedla podobne študije na drugih primerih in v drugih državah.
"Raziskave nagrajencev in ljudi, ki so šli po njihovih stopinjah, so dramatično izboljšale našo sposobnost boja proti revščini v praksi," so sklenili predstavniki akademije. Njihovo delo je že bilo dokazano učinkovito v praksi, ima pa še ogromen potencial za nadaljnje izboljševanje kakovosti življenja najrevnejših po vsem svetu.
Ob 50. obletnici podeljevanja nagrade za ekonomijo v imenu Alfreda Nobela je sicer nagrada šele drugič priromala v roke ženske. Kot prva jo je leta 2009 prejela Elinor Ostrom za analizo ekonomskega upravljanja.
Duflova je v prvem odzivu po razglasitvi nagrajencev dejala, da nagrada prihaja v izredno primernem in pomembnem trenutku. "Upam, da bo dokaz, da so lahko tudi ženske uspešne in za svoj uspeh prepoznane, navdihnil številne, številne ženske, da bodo nadaljevale svoje delo, in mnoge moške, da jim izkažejo spoštovanje, ki si ga zaslužijo," je dodala.
Nobelova nagrada za ekonomijo tehnično gledano ni Nobelova nagrada, saj je Nobel ni omenil v svoji oporoki, a jo podeljujejo v njegovem imenu in skupaj z ostalimi Nobelovimi nagradami. Leta 1986 jo je ustanovila švedska centralna banka ob svoji 300. obletnici. Prvič so jo podelili leta 1969 Ragnarju Frischu in Janu Tinbergenu.
Kljub drugačnemu izvoru pa nagrada za ekonomijo prinaša enak prestiž in tudi finančno nagrado; ta letos znaša devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov). Trije nagrajenci si bodo letošnjo nagrado razdelili v enakih deležih.
Pravih Nobelovih nagrad je pet, in sicer jih vsako leto podelijo na področju fizike, kemije, medicine, književnosti in miru. Vsi dobitniki bodo nagrade prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Nobelovo nagrado za mir razglasijo in podelijo v Oslu, preostale pa v Stockholmu.
