EDUS-INFO > Novice > Izbrana novica
 
          - +   *  

Novice

8.10.2019

Nobelova nagrada za fiziko za prispevek k razumevanju vesolja

Stockholm, 08. oktobra (STA) - Letošnjo Nobelovo nagrado za fiziko prejmejo Američan kanadskega rodu James Peebles ter Švicarja Michel Mayor in Didier Queloz za prispevek k razumevanju razvoja vesolja in mesta Zemlje v njem, je sporočila švedska kraljeva akademija znanosti. Nagrajenci so nad nagrado navdušeni, izpostavljajo pa tudi ljubezen do znanosti.

Peebles, profesor z ameriške univerze Princeton, prejme polovico nagrade za njegova "teoretična odkritja v fizikalni kozmologiji", je navedla akademija. Njegov teoretični model, ki ga je razvijal od sredine 60. do sredine 80. let prejšnjega stoletja, predstavlja temelj sodobnega razumevanja zgodovine vesolja od velikega poka do danes.

Njegova odkritja so prinesla vpogled v to, kaj nas obkroža v vesolju, pri čemer je znanih zgolj pet odstotkov materije in energije v njem. Drugih 95 odstotkov pa je neznanih. To za sodobno fiziko predstavlja velik izziv, so pojasnili na švedski akademiji.

Drugo polovico nagrade pa si bosta razdelila profesorja na univerzi v Ženevi Mayor in Queloz za odkritje prvega eksoplaneta, ki kroži okoli Soncu podobne zvezde. Planet izven našega Osončja, imenovan 51 Pegasi b, sta odkrila leta 1995. Njuno odkritje je vodilo v pravo revolucijo v kozmologiji.

Nato so v naši galaksiji odkrili še več kot 4000 eksoplanetov, ki pa so zelo različni. Večina teh planetarnih sistemov pa ni podobnih našemu, ki ga sestavljajo Sonce in njegovi planeti. Ta odkritja so znanstvenike vodila tudi v razvoj novih teorij o fizikalnih procesih, odgovornih za rojstvo planetov, so navedli na akademiji.

Znani zunajosončni planeti so člani planetnih sestavov in krožijo okrog zvezde. Večina teh planetov je zelo blizu matične zvezde, ki so po večini po astronomskih merilih zelo podobne Soncu. Gre za preprosto dejstvo, da so se astronomi usmerili le na tiste zvezde, ki naj bi imele zelo podobne lastnosti kot naše Sonce, ter z njim Zemlja, in s tem vsaj malo možnosti, da bi se lahko na nekaterih od njihovih planetov razvilo inteligentno življenje.

Ker so ti planeti zelo blizu matičnega sonca, so to razbeljene plinske krogle. Imajo lahko kamnito sredico s primesmi železa in silicija.

Znanstveniki si nagrado po besedah astrofizičarke Andreje Gomboc z Univerze v Novi Gorici zelo zaslužijo, saj se obe nagrajeni temi ukvarjata s temeljnimi vprašanji človeštva v vesolju. "Človeštvo se že od nekdaj sprašuje, ali smo v vesolju sami ter kako je vse skupaj nastalo," je povedala.

Po njenih besedah je Peebles k področju kozmologije veliko prispeval "še v času, ko ni bilo na voljo veliko opazovalnih podatkov" in je eden od zaslužnih za to, da se je "kozmologija razvila tako, kot se je". Kot pravi profesorica astronomije, je med drugim veliko prispeval k teoriji velikega poka, k vprašanju temne snovi ter k vprašanjem nastajanja struktur v vesolju.

Mayor in Queloz pa sta s svojim odkritjem začetnika področja odkrivanja eksoplanetov, "ugotavljanja lastnosti na njih ter seveda vprašanja, ali na katerem od teh planetov obstaja življenje". Kot pravi, je raziskovanje eksoplanetov "zraslo na teh koreninah".

Nasploh se raziskovanje vesolja po njenem širi: "Zastavljamo si vedno bolj ambiciozne projekte, tudi zato, ker nam razpoložljiva tehnologija, od opazovalne opreme pa do računalniških zmogljivosti, ki omogočajo boljše numerične simulacije, to omogoča."

Nagrajenci so bili ob razglasitvi nagrad navdušeni. 53-letni Queloz in 77-letni Mayor sta v izjavi, ki jo je objavila univerza v Ženevi, zapisala, da je bilo odkritje eksoplaneta "najrazburljivejše v njunih karierah". "Prejeti Nobelovo nagrado (za to odkritje) pa je preprosto izjemno," sta poudarila znanstvenika, ki sta eksoplanet odkrila kot doktorski študent in mentor.

Rektor ženevske univerze Yves Flückiger je ob tem zapisal, da je to "fantastično priznanje" za njuno delo. "Je pa to tudi izjemna novica za našo univerzo, Ženevo in vso Švico," je dodal.

84-letni profesor na univerzi v ameriškem Princetonu pa je poudaril, da se je treba za znanstveno kariero odločiti zaradi ljubezni do znanosti, in ne zaradi želje po nagradah. "V znanost morate vstopiti, ker vas navdušuje," je dejal.

Nagrado bodo prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela. Razdelili si bodo finančno nagrado v višini devet milijonov švedskih kron (830.000 evrov).

Niz razglasitev letošnjih Nobelovih nagrajencev se je začel v ponedeljek z nagrado za medicino, ki jo prejmejo Američana William G. Kaelin in Gregg L. Semenza ter Britanec Peter J. Ratcliffe za odkritja, kako celice občutijo kisik in se mu prilagajajo.

V sredo bo sledila nagrada za kemijo, v četrtek za književnost, v petek za mir, kot zadnjo pa bodo v ponedeljek, 14. oktobra, razglasili nagrado za ekonomijo.

Arhiv

Zadnje novice

Vir

STA

2019

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar

2018

December

November

Oktober

September

Avgust

Julij

Junij

Maj

April

Marec

Februar

Januar