Namen Fundacije Študentski tolar, ki jo je leta 2006 ustanovila študentska organizacija ljubljanske univerze, je pomagati študentom v stiski. "Glavne dejavnosti fundacije so dodeljevanje nepovratnih denarnih in materialnih pomoči ter omogočanje subvencioniranih izobraževanj," je za STA povedal Damjan Vinko iz fundacije.
Programe nepovratne denarne pomoči izvajajo prek razpisov, ki jih lahko objavijo tudi večkrat na leto. Študent pa lahko lahko prejme enkratno denarno pomoč v višini nekaj sto evrov. Lani je bilo v različne oblike pomoči vključenih 597 mladih, 196 jih je prejelo denarno pomoč, 171 študentom pa so omogočili obiskovanje katerega od subvencioniranih tečajev.
Letos so izvedli en razpis za nepovratno denarno pomoč, na katerem so ugodili stotim študentom. Trem so podelili pomoč v znesku 600 evrov, 19 študentov je dobilo po 500 evrov, 78 študentom pa so pomagali s po 400 evri. "Že več let zapored pomagamo tudi študentskim družinam v stiski, kjer ob ugodeni vlogi prejmejo 400 evrov pomoči," je pojasnil Vinko.
V fundaciji po besedah Vinka opažajo, da se vsako leto število prošenj spreminja in vsako leto je odvisno od trenutnega ekonomskega standarda ljudi in socialnih transferjev, ki jih prejmejo. "Študentje, ki se prijavljajo k nam, so še namreč vedno v veliki meri odvisni od različnih pomoči države, kot so državne štipendije, preživnine in socialne pomoči ter od lastnega dela preko študentskega servisa," je dejal.
Ob tem je še spomnil, da socialno šibkim študentom pomagajo še s subvencioniranimi jezikovnimi tečaji, športno vadbo, brezplačnim lektoriranjem diplomskih in magistrskih nalog ter brezplačno psihosocialno pomočjo. V oktobru načrtujejo nov razpis za nepovratne denarne pomoči.
V Študentski hiši Srce na Kersnikovi 4 v Ljubljani, ki je namenjena študentom, včasih tudi dijakom s težjimi socialnimi in denarnimi težavami, so od leta 2015 z nastanitvijo pomagali več kot sto mladim, pa je za STA pojasnil Tilen Gorenšek iz Zavoda Študentska svetovalnica.
Običajno gre za študente, ki ne izpolnijo pogojev za bivanje v študentskem domu ali imajo druge težave, zaradi katerih so ostali brez nastanitve. Nekateri se k njim zatečejo celo zaradi nasilja v družini, ko izčrpajo vse druge možnosti.
"Do dvanajst študentov je nastanjenih v prenovljenih, svetlih in prostornih dvoposteljnih sobah s pisalnima mizama in omarama. Delijo si kuhinjo, dnevno sobo in kopalnico, ne plačujejo najemnine, le stroške bivanja, in sicer 50 evrov na mesec," je dejal.
Študent lahko v hiši Srce prebiva en študijski semester in se v tem času po njegovih besedah v miru lahko posveti študiju, osebnostnemu razvoju ter reševanju socialne stiske.
Študenti iz socialno šibkejših družin lahko zaprosijo tudi za državno štipendijo. Njena višina je odvisna od povprečnega dohodka v študentovi družini. Lani je državno štipendijo na mesec prejemalo 15.429 v povprečni višini 122 evrov, kažejo podatki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
K štipendiji se lahko dodelijo tudi dodatki, in sicer za bivanje 80 evrov, za uspeh od 17 do 40 evrov, 50 evrov pa lahko dobijo štipendisti s posebnimi potrebami.
Socialno ogroženim študentom mariborske univerze pomaga študentska organizacija mariborske univerze (ŠOUM) skupaj s solidarnostnim skladom, ki skozi celo leto pripravlja številne aktivnosti. Pod skupnim geslom Rabim te zbirajo sredstva tudi za socialno ogrožene študente, ki si ne morejo privoščiti bivanja v študentskem domu. Tem pomagajo pri stroških za položnice oz. mesečnih stanarin. "Tako smo v preteklem študijskem letu pomagali med 40 in 50 študentom, ki si niso mogli privoščiti pokritja teh stroškov," je za STA pojasnil Dejan Spital iz študentske organizacije.
