V Sloveniji o deinstitucionalizaciji govorimo že zelo dolgo, v primerjavi z drugimi evropskimi državami pa je Slovenija kljub mnogim dobrim praksam in razvejani mreži socialno varstvenih programov še zelo institucionalizirana država, je na posvetu med drugim izpostavila direktorica Inštituta RS za socialno varstvo Barbara Kobal Tomc, ki pa je ocenila, da je letošnje leto v Sloveniji na tem področju pomembno, tudi prelomno.
V veljavo sta namreč stopila zakon o osebni asistenci in zakon o socialnem vključevanju invalidov, pričakuje se tudi zakon o dolgotrajni oskrbi. Prelomnico Kobal Tomčeva vidi tudi v tem, da se je na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ustanovila enota za deinstitucionalizacijo. To po njenih besedah pomeni, da bomo "lažje in bolj intenzivno lahko črpali evropska sredstva za to populacijo".
Sicer pa na tem področju rabimo tudi strategijo in akcijski načrt, v aktivnosti in pripravo zakonodaje pa je treba vključiti širši krog strokovnjakov, je med drugim še dejala direktorica inštituta za socialno varstvo, ki je bil poleg CUDV Črna in Zveze Sožitje soorganizator današnjega posveta in okrogle mize.
V Črni je bil leta 1968 kot eden prvih v Sloveniji ustanovljen center za delo z osebami z motnjami v duševnem razvoju. Center, kamor prihajajo uporabniki iz vse Slovenije, je danes po pol stoletja obstoja pred številnimi izzivi, je izpostavila direktorica CUDV Črna Dalja Pečovnik. Med najbolj pereče spada prostorska stiska v osrednji stavbi v Črni, kjer so pogoji za bivanje uporabnikov in za delo zaposlenih neprimerni.
Poudarila je tudi, da je bil CUDV Črna prvi v Sloveniji, ki je ustanovil stanovanjsko skupino, pri čemer pri delu z uporabniki vedno izhajajo iz individualnih potreb posameznika. Danes imajo na področju urejanja bivanja zunaj osrednje institucije že veliko dobrih izkušenj, zato si, tudi v luči iskanja rešitev za obnovo osrednje stavbe, želijo še več bivanjskih skupnosti v regiji. Že več let so v pogovore o tem vključene občine Mežica, Slovenj Gradec in Radlje ob Dravi, kjer imajo predvidene lokacije za ureditev bivanjskih enot, a doslej večjega napredka na tem področju ni bilo.
Udeleženci posveta so lahko prisluhnili tudi primerom dobrih praks bivanja zunaj osrednje ustanove. Tako je strokovna delavka CUDV Črna Marija Studenčnik predstavila bivanje uporabnikov v stanovanjski hiši na Prevaljah, kjer jih živi devet. "Vsakdo je našel svoje mesto in pozornost," je dejala. To pa je s predstavitvijo svoje zgodbe potrdila tudi uporabnica Liljana Miklič, ki se je pred tem, kot je dejala, med bivanjem v osrednji stavbi v Črni počutila utesnjeno in nesvobodno.
Na nujnost obnove stavbe v Črni, kjer 90 uporabnikov živi v tro- ali štiriposteljnih sobah, eno kopalnico pa si deli okoli 20 uporabnikov, sta opozorili tudi mami dveh varovancev, ki sta pozvali državo, naj priskoči na pomoč. "Pogovori potekajo, mislim, da smo na dobri poti in da se bo ta zadeva začela počasi spreminjati na boljše," pa je glede načrtov za obnovo 115 let stare osrednje stavbe CUDV Črna povedala direktorica Pečovnikova.
