Kot je pred pričetkom posveta za STA povedala predsednica Bralnega društva Slovenije Savina Zwitter, opažajo, da delež bralcev bolj upada kot delež bralk. Bralna značka na začetku osnovne šole pokriva veliko večino vseh otrok, kar pomeni da takrat bralce imajo ne glede na spol.
Če bi to raven ohranili do konca izobraževanja, bi lahko bili po besedah Savine Zwitter več kot zadovoljni, saj bi bila v Sloveniji bralna pismenost zelo visoka. Vendar pa začenja nekje od petega razreda dalje delež otrok, ki berejo za bralno značko, upadati, to pa se pokriva z deležem otrok, ki tudi sicer berejo leposlovje.
Ker iz osnovnih šol poročajo, da dekleta dlje vztrajajo oziroma jih med bralci več, kot je fantov, so se odločili, da ne samo za otroke ampak za celotno populacijo skušajo ugotoviti, zakaj je delež bralcev, ki opustijo branje, večji od deleža bralk. "Če bomo enkrat našli razloge, bomo lahko delali na tem, da jih odpravimo in da privabimo nazaj tiste, ki so nehali brati," je poudarila predsednica Bralnega društva Slovenija. Dodala je, da podobno zaznavajo tudi pri t.i. bralnih značkah za odrasle, pri katerih sodeluje bistveno več žensk kot moških.
Uvodnemu nagovoru Savine Zwitter, ki je prebrala tudi letošnjo poslanico generalne direktorice Unesca Audery Azoulay ob mednarodnem dnevu pismenosti, je sledil prispevek profesorice za pedagoško psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti Sonje Pečjak, ki je predstavila rezultate nekaterih raziskav na področju bralne pismenosti.
Prispevek Marjete Doupona nosi naslov Ali deklice res berejo bolje od dečkov? Da, razen kadar ne, Ester Možina In Petra Javrh sta se posvetili ocenjevanju spretnosti odraslih, prispevek Lilijane Burcar nosi naslov Pasti liberalnega feminizma v polju literarnega, prispevek Igorja Sakside pa Književnost in zmožnost digitalnih domorodcev.
Posveta se udeležuje tudi predstavnik nizozemske organizacije Stichting Lezen in konzorcija EURead Daan Beeke, ki bo spregovoril o spodbujanju branja med mladimi na Nizozemskem. Kot je povedal za STA, se sicer z upadanjem deleža bralcev med mladimi soočajo vse evropske države. Na Nizozemskem se s tem soočajo na svoj način, ki je lahko navdih še za koga.
Na posvetu se bo Slovenija z vpisom v veliko knjigo EURead pridružila široko zasnovani evropski kampanji EURead (Evropa bere). Kampanja povezuje bralne aktivnosti po vsej Evropi z namenom, da bi dvignili zavest o pomembnosti izobraževanja in pismenosti v zgodnjem otroštvu, njen cilj je, da bi vsak državljan postal bralec in da bi polno sodeloval v evropski družbi.
Državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Tanja Kerševan Smokvina, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo ter direktorica Javne agencije za knjigo RS Renata Zamida bodo podpisali izjavo, s katero se bo država zavezala, da bo skrbela za načrten razvoj bralne pismenosti in bralne kulture.
V popoldanskem delu posveta so napovedani še Petra Potočnik in Manca Perko s prispevkom Bralna značka in razvoj knjižnih moljev, Lilijana Klemenčič s prispevkom Branjeljubje, Tilka Jamnik s prispevkom Branje v projektu medgeneracijskega branja in pisatelj Tone Partljič.
Drugi nacionalni mesec skupnega branja poteka od mednarodnega dneva pismenosti 8. septembra do 13. oktobra, ko se sklene Teden otroka.
