Ministrstvo za izobraževanje se je priprave nove t. i. bele knjige za področje vzgoje in izobraževanja lotilo z javnimi posveti v različnih delih Slovenije. Na podlagi neposrednih mnenj, zbranih na posvetih, in strokovnih analiz bo ministrstvo pripravilo predlog bele knjige, za katerega načrtuje, da bi bil v DZ sprejet že v prihodnjem letu.
Največ pozornosti na področju izobraževanja je sicer v prvem letu mandata te vlade vzbudil predlog sprememb zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerim je želela vlada spremeniti način financiranja zasebnih osnovnih šol. Predlog je v DZ dobil zadostno podporo, a je nato padel pri vnovičnem glasovanju. Državni svet je namreč nanj izglasoval veto, zato je moral DZ o njem odločati še enkrat. Usodni so bili manjkajoči glasovi poslancev SMC, ki so se zaradi opozoril, da bi predlog lahko bil neustaven, glasovanja vzdržali.
Je pa ministrstvo s spremembami srednješolske zakonodaje uspešno odpravilo eno leto staro določbo, po kateri so morali starši polnoletnih dijakov dobiti njihovo soglasje, če so želeli vpogledati v njihove ocene ali vzgojne ukrepe. Prav tako je ministrstvo zagotovilo brezplačne učbenike in delovne zvezke za učence 2. razredov osnovnih šol (do zdaj so bili ti brezplačni le za učence 1. razredov). S tem je vladna koalicija delno izpolnila zavezo iz koalicijske pogodbe, da bo zagotovila brezplačne učbenike in delovne zvezke v prvi triadi osnovne šole.
Med odmevnejšimi zadevami je bila tudi zamenjava glavnega inšpektorja inšpektorata za šolstvo in šport Tomaža Rozmana, ki ga je vlada ne predlog ministra za izobraževanje Jerneja Pikala razrešila konec decembra lani. Pikalo je ob tem pojasnil, da njegov predlog ni posledica posamične odločitve v posamičnem primeru (denimo ravnanja inšpektorata v primeru zasebnega vrtca Kengurujčki ali v primeru nekdanjega ravnatelja Dušana Merca), ampak njegovo splošno nezadovoljstvo z delom inšpektorata.
V kulturi menjava ministra in povečanje sredstev v proračunu
Kulturni resor se je kmalu po imenovanju vlade soočil z menjavo ministra. Konec januarja 2018, dobre štiri mesece po zaprisegi, je odstopil Dejan Prešiček iz kvote SD, potem ko so se v javnosti pojavili očitki o mobingu in šikaniranju zaposlenih na ministrstvu ter uporabi službenega vozila v zasebne namene. Resor je začasno prevzel minister za izobraževanje Jernej Pikalo, SD pa je nato za novega ministra predlagala direktorja Zavoda za kulturo Delavski dom Trbovlje Zorana Pozniča. DZ ga je na položaj imenoval v začetku marca.
Z rebalansom proračuna za leto 2019 je kultura dobila za dobrih 30 milijonov več sredstev. Do povišanja je prišlo po več letih padanja sredstev za to področje. Ni pa bil v tem času sprejet noben zakonski predlog. Dolgo napovedovani zakon o zagotavljanju sredstev za določene nujne programe v kulturi je trenutno med vladnimi gradivi, nov nacionalni program za kulturo, ki bi kot ključni strateški dokument opredelil razvoj kulture in umetnosti v naslednjih osmih letih, potem ko se je veljavnost predhodnega iztekla konec leta 2017, pa je tema delavnic po Sloveniji.
Vlada nad sovražni govor v medijih z medijskim inšpektorjem
Ena od zavez koalicije iz koalicijske pogodbe je prenova medijske zakonodaje, česar se je ministrstvo za kulturo lotilo s predlogom novele zakona o medijih, ki je v javni obravnavi do konca avgusta. Predlog med drugim predvideva, da bi za pregon t. i. sovražnega govora v medijih skrbel medijski inšpektor, kar je med novinarskimi organizacijami naletelo na različne odzive. V Društvu novinarjev Slovenije in Sindikatu novinarjev Slovenije ocenjujejo, da gre zakonski predlog v pravo smer ter da se je ministrstvo v njem lotilo pravih tem. V Združenju novinarjev in publicistov pa so prepričani, da lahko predlagane spremembe vodijo v omejevanje svobode izražanja. Opozarjajo namreč, da je svoboda izražanja ustavna kategorija, ki ne more biti prepuščena subjektivni presoji inšpektorja, pač pa lahko o njej odločajo le organi pregona in sodišča.
