Novelo zakona, s katero bi spremenili financiranje izobraževanja, je junija pripravil tudi minister za izobraževanje Jernej Pikalo, a novela ni prestala parlamentarne procedure. Pikalo je predlagal, da bi država 100-odstotno financirala obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, razširjenega dela javnega programa pa ne.
V SDS so ponovili stališče, da ta rešitev ne uresničuje odločbe ustavnega sodišča. "Predlog zakona ni uresničeval ustavne odločbe o prepovedi diskriminacije otrok v osnovnih šolah, temveč je bil korak v smeri poglabljanja segregacije šoloobveznih otrok v zasebnih šolah. Predlog zakona ni bil sporen samo z vidika pravne države, saj ni ugotovljenega neustavnega stanja odpravljal, temveč je neustavnost še poglabljal," so zapisali.
Z novelo zakona želijo omogočiti nediskriminatorno financiranje zasebnih osnovnih šol, so sporočili.
V noveli tako predlagajo, da se zasebnim šolam, ki izvaja javno veljavni program osnovnošolskega izobraževanja, za izvedbo programa zagotavlja sredstva v enaki višini, kot jih država zagotavlja za izvajanje programa javne šole. 85 odstotno financiranje pa ohranjajo za glasbene in srednje šole.
Novela bi v veljavo stopila z začetkom leta 2020. Državni proračun bi predlagana rešitev stala 300.000 evrov na letni ravni, so v poslanski skupini povzeli podatke iz razprav v državnem zboru.
Ob vložitvi novele pa so opozorili tudi na položaj pomočnikov vzgojiteljev. V noveli predlagajo spremembo poimenovanja iz pomočnik vzgojitelja v vzgojitelja predšolskih otrok-pomočnik vzgojitelja. Takšne spremembe so bile že narejene v zakonu o vrtcih, navajajo.
Ob tem v besedilu novele ocenjujejo, da je "delitev na dejavnosti, ki jih lahko opravljajo le vzgojitelji in na dejavnosti, ki jih lahko opravljajo tudi pomočniki vzgojiteljev", nepotrebna.
Gre za peto novelo zakona o financiranju šolstva, ki jo je od 2015 z namenom uresničitve odločbe ustavnega sodišča pripravila poslanska skupina SDS.
