Afera o domnevnih kupčijah med vrhovi šolske oblasti in Armencem Rubnom Papianom, ki se med drugim predstavlja kot biozdravilec, arhitekt in prostozidar, je izbruhnila lanskega septembra. Tedaj je več kot 30 kriminalistov v Ljubljani in Mariboru izvedlo sedem hišnih preiskav, tudi na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Med deseterico obtoženih zlorabe uradnega položaja ali pomoči pri tem so se po podatkih Dnevnika znašli Barle Lakotova, nekdanja direktorica Pedagoškega inštituta Mojca Štravs in nekdanji direktor Šole za ravnatelje Andrej Koren. Kdo so drugi obdolženci, časnik tokrat ne poroča. Obtožnica še ni pravnomočna.
Pristojni o imenih molčijo, so pa s tožilstva za Dnevnik sporočili, da je zadeva v fazi sodnega odločanja o ugovorih, ki so jih zoper obtožnico vložili zagovorniki obdolženih, sodišče pa odločitve še ni sprejelo. Ker pregon pri tovrstnih kaznivih dejanjih zastara v desetih letih, obstaja velika verjetnost, da bo zadeva zastarala.
Kriminalisti Policijske uprave Ljubljana so na ljubljansko okrožno državno tožilstvo konec lanskega in v začetku letošnjega leta podali dve kazenski ovadbi zoper deset oseb, zadnjo 31. januarja. Osumili so jih skupaj šestih kaznivih dejanj zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic in pomoči pri teh dejanjih. Obdolženim po navedbah časnika grozi od tri mesece do pet let zapora.
Ljubljansko okrožno tožilstvo, ki je usmerjalo preiskavo in dokaze pridobivalo tudi iz tujine, je zoper deseterico zaradi omenjenih kaznivih dejanj, ki so jih zgrešili v letih 2009, 2010 in 2011, konec aprila vložilo neposredno obtožnico. Presodilo je torej, da so dokazi, ki so jih kar štiri leta zbirali kriminalisti in segajo v vrhove šolske oblasti, tako obremenilni, da sodna preiskava ni potrebna.
Že tedaj je v medijih zaokrožila domneva, da je v afero vpleten zavod za šolstvo, ki naj bi nizozemskemu državljanu Papianu, ki v izobraževanju nima strokovnih referenc in le za silo govori slovensko, za dve prepisani študiji plačali več kot 70.000 evrov. Avtorica naj bi bila Barle Lakotova.
V domnevno korupcijo naj ne bi bil vpleten le zavod za šolstvo, ki ga je tedaj vodil Gregor Mohorčič, temveč tudi ministrstvo za izobraževanje, Pedagoški inštitut in Šola za ravnatelje. Po ugotovitvah časnika je sporne pogodbe leta 2014 in 2015 po prijavi Mohorčičevega naslednika Vinka Logaja raziskovala Komisija za preprečevanje korupcije. Razlog naj bi bil tudi v nekooperativnosti zavoda in ministrstva.
Pogodbo za prvo študijo Nekateri vidiki vzgoje in izobraževanja je po navedbah Dnevnika Mohorčič s Papianom podpisal 5. januarja 2009. Zanjo je Papian, ki nima doktorata, prejel 25.802 evra bruto. Z drugo pogodbo pa se je Papian zavezal, da bo pripravil študijo o dvigu edukacijskih evidenc. Zanjo je prejel 50.000 evrov bruto. V obeh primerih je bila skrbnica pogodbe na ministrstvu Barle Lakotova.
Koren je sicer za časnik odgovoril, da očitkov v obtožnici ne more komentirati, ker da o očitanih dogovarjanjih ni vedel ničesar. Z drugimi pa Dnevnik ni uspel stopiti v stik.
