Izvzem bi pomenil, da se spreminja tudi sam namen otroškega dodatka. Torej bi izgubil namen preživljanja otroka in bi ostal le kot dopolnilni prejemek za izobraževanje in vzgojo otroka, je vlada zapisala v odgovoru na pisno poslansko pobudo Primoža Siterja iz Levice.
Poslanec je namreč predlagal, da vlada v predlog spremembe zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev vključi predlog za spremembo vrstnega reda pri uveljavljanju pravice do socialnih prejemkov na način, da se otroški dodatek ne bi štel kot dohodek pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči. Takšna ureditev je že veljala, dokler se z letom 2012 ni začela uporabljati nova socialnovarstvena zakonodaja, je spomnil.
Zavzel se je tudi, da bi umaknili predlog za ukinitev dodatka za delovno aktivnost. Toda vlada glede predloga novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih, s katerim predlaga ukinitev dodatka za delovno aktivnost, pojasnjuje, da je novela zakona o socialnovarstvenih prejemkih iz aprila lani za obdobje od 1. junija lani do 31. decembra lani zvišala osnovni znesek minimalnega dohodka za 30 odstotkov - s 331 na 385 evrov.
Ta znesek je bil avgusta lani valoriziran z rastjo življenjskih stroškov na 392,75 evra, z novelo zakona o socialnovarstvenih prejemkih iz novembra lani pa se po 1. januarju ni znižal na 331 evrov, kar bi se brez novele moral. Denarno socialno pomoč bi tako izgubilo 3599 družin oz. samskih oseb, 52.486 družinam oz. samskim osebam pa bi se znižala, je zapisala vlada.
Zaradi dviga osnovnega zneska minimalnega dohodka lahko v primeru, da oseba prejema dodatek za delovno aktivnost, nastane past neaktivnosti, opozarja. Denarna socialna pomoč namreč skupaj z dodatkom za delovno aktivnost predstavlja že 89 odstotkov minimalne plače, ki znaša 667 evrov. Zaradi te anomalije sistema denarna socialna pomoč postaja redni dodatek delovne aktivne populacije. To se dogaja v času, ko na trgu dela primanjkuje delovne sile, izpostavlja vlada.
Omenjena anomalija se po njenem opozorilu odraža tudi v skokovitem porastu upravičencev do denarne socialne pomoči. Od aprila lani 2018 do maja letos se je število upravičencev namreč povečalo za približno 14.500. Za razmejitev denarne socialne pomoči in minimalne plače vlada tako predlaga ukinitev dodatka za delovno aktivnost, ker z vidika omenjenih razmer dodatek ni več ustrezno umeščen v institut denarne socialne pomoči.
Odbor DZ za delo, ki je 14. junija obravnaval vprašanje o ustreznosti višine socialne pomoči na eni strani in minimalne plače na drugi, je priporočil ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da pripravi analizi upravičencev do denarne socialne pomoči.
