"Slovensko javno izobraževanje je bilo v času krize podvrženo ostremu varčevanju, ki je znatno preseglo varčevanja v drugih delih javnega sektorja. Padec v deležu BDP za izobraževanje je bil med najvišjimi v Evropi," so danes sporočili iz Sviza. Še posebej problematično se jim zdi, da se je del varčevanja prenesel na starše, ki morajo prek participacij vse več prispevati za šolanje otrok.
Ob tem so spomnili na svoje vztrajanje pri stališču, da bi morala biti vsaj osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje resnično brezplačna in bi morala stroške zanju v celoti pokrivati država, pri čemer bi morala nujno zvišati proračunska sredstva za javno izobraževanje. Po mnenju sindikata ni nobenega razloga za spremembo koncepta izobraževanja v smislu izenačitve javnih in zasebnih šol.
V Svizu ne nasprotujejo temu, da bi država sofinancirala zasebne šole, pričakujejo pa, "da bo v prvi vrsti z ustreznim financiranjem javnih šol veliki večini staršev zagotovila, da bodo njihovi otroci lahko pridobili kakovostno izobrazbo". Prepričani so, da je z zdajšnjim konceptom skladno, da država pozitivno diskriminira javne šole in z ustreznim financiranjem zagotavlja kakovostno javno izobrazbo.
"Poskusi izenačevanja javnih in zasebnih šol, enakega financiranja in brisanja razlik, ki ga spodbuja zadnja odločitev ustavnega sodišča, so v nasprotju s sprejetim konceptom izobraževanja v naši državi," so ocenili v Svizu. Zagovarjajo stališče, da naj javne šole v celoti financira država, zasebnim pa naj zakonodajalec določi delež njihovega financiranja iz proračunskih sredstev.
"Če je ustavno sodišče o praktično istem vprašanju dvakrat razsodilo diametralno nasprotno, in sicer enkrat, da je delno financiranje zasebnih šol v skladu z ustavo, drugič pa, da je v nasprotju z njo, je očitno, da pot do stabilne rešitve problematike vodi prek spremembe naše ustave," so poudarili v sindikatu.
Varčevanje v javnem izobraževanju se je sicer po navedbah Sviza pokazalo pri znižanju materialnih stroškov, škodljivi racionalizaciji organizacije podaljšanega bivanja, zmanjšani možnosti strokovnega izpopolnjevanja učiteljic in učiteljev "in, zlasti zelo močno, pri hitrem zaostajanju njihovih plač za primerljivimi poklici in delovnimi mesti v javnem sektorju".
