V protestnem pismu Countdown ali Obramba slovenskega učnega jezika na univerzah pred globalnim ropom resno opozarjata na po njunem mnenju nevarno ohlapnost v 8. členu predlaganega novega zakona o visokem šolstvu, da "visokošolski zavodi lahko v tujem jeziku izvajajo študijske programe, če se ti programi vzporedno izvajajo tudi v slovenskem jeziku". V praksi gre za angleščino.
Zastavlja se vprašanje, čemu bi s poukom v angleščini sploh podvajali pouk, ki že poteka v slovenščini, in zakaj bi omogočili financiranje takega pouka iz državnega proračuna, se sprašujeta avtorja.
Ne more biti nobenega dvoma, da je obvladanje angleščine condicio sine qua non današnje znanosti in visokošolskega pouka vsepovsod po svetu, poudarjata avtorja. A nemoralno in pravno nesprejemljivo je, če slovenske univerze za ta smoter uporabljajo javni, davkoplačevalski denar, namenjen ustavno zaščitenemu in zakonsko določenemu študiju v slovenščini, sta opomnila.
Da zagovorniki tega "škandaloznega" finančnega prelivanja prikrivajo svojo umazano raboto z arogantnim stališčem, da je slovenščina lokalen, provincialen jezik, ki ne ustreza potrebam globalne znanosti, je po mnenju avtorjev znamenje cinizma in pridobitniške pogoltnosti. Kot ugotavljata, se je tovrstna "sramotna" miselnost močno razširila v slovenskih znanstvenih krogih.
Sestavljavce zakona zato sprašujeta, ali nevarna ohlapnost formulacije 8. člena služi formalizaciji in uzakonitvi že obstoječe roparske prakse. Od ustavnega sodišča pa pričakujeta zaščito ustavno določenega položaja slovenščine.
Protestno pismo sta avtorja, s katerima se popolnoma strinja tudi Slovenski center Pen, poslala vladi, svetu za visoko šolstvo, ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, državnemu zboru, senatu ljubljanske univerze, ustavnemu sodišču in državljanom. Slednje pozivata, da se aktivno angažirajo pri oblikovanju jezikovne politike Slovenije, saj gre za odločitve, od katerih je odvisna prihodnost naslednjih generacij.
