Predlog, ki ga je članom odbora predstavil državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Božič, poenostavlja dostop do opravljanja reguliranega poklica v primeru izdaje evropske poklicne izkaznice za namen trajnega opravljanja poklica. Omeji se lahko samo, če so v državi članici gostiteljici že pred uvedbo evropske poklicne izkaznice za posamezni poklic veljale zahteve za registracijo ali drugi nadzorni postopki. Zdaj veljavni zakon določa, da pridobitev izkaznice ne nadomesti predhodne registracije oziroma dovoljenja, kadar je taka registracija ali izdaja dovoljenja predvidena z zakonom ali drugim predpisom.
Spremembe naj bi tudi zagotovile ugodnejši položaj stranke, ker se spreminja razlog za podaljšanje roka za avtomatično izdajo evropske poklicne izkaznice. Omeji se na dva ključna, ki sta javno zdravje in varnost prejemnikov storitev. Zdaj veljavna zakonodaja dopušča kot razlog za podaljšanje roka samo zahtevnost postopka.
Zaradi večjega pravnega varstva strank bodo pristojni organi zavezani, da pri obveščanju drugih držav članic EU glede prepovedi o opravljanju poklica strokovnjakov o tem hkrati pisno obvestijo tudi strokovnjake.
Odbor je zakonski predlog skoraj brez razprave podprl z desetimi glasovi. Proti ni bil nihče.
V nadaljevanju seje so se seznanili z letnim poročilom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za lansko leto. Delež davčnih prihodkov se je zaradi več sredstev od prispevkov za socialno varnost lani povečal za 2,9 odstotne točke in je v strukturi prihodkov znašal 78,7 odstotka. To je bilo največ od leta 1996, ko je bila dvakrat znižana prispevna stopnja delodajalca, je povedal namestnik generalnega direktorja zavoda David Klarič.
Prihodki in odhodki zavoda so bili lani izenačeni v višini 5,3 milijarde evrov, kar je 1,1 odstotka manj od načrtovanega zneska. Državni proračun je zagotovil milijardo evrov, kar je 113 milijonov evrov manj kot leta 2017. Med odhodki so največji oz. 84,4-odstotni delež predstavljala sredstva za pokojnine.
Prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja je bilo lani povprečno 617.299 oz. 0,3 odstotka več kot leto prej, samo starostnih upokojencev pa 445.236 oz. 1,1 odstotka več kot leto prej. Povprečna mesečna bruto starostna pokojnina je lani znašala 643 evrov, kar je 3,1 odstotka več od leta prej. Povprečna bruto starostna pokojnina tistih s 40 leti ali več pokojninske dobe pa je bila 834 evrov.
V razpravi o poročilu je Andrej Rajh iz SAB pozval zavod, da avtomatski izračun bodoče pokojnine, ki ga zdaj po uradni dolžnosti pošilja zavarovancem v starosti 58 let, naredi tudi za mlajše. Klarič pa je pri tem spomnil na možnost na spletu, po kateri si lahko vsak že zdaj izračuna datum upokojitve. Kmalu si bo lahko izračunal tudi višino pokojnine, je napovedal.
Poslanec LMŠ Aljaž Kovačič pa je menil, da bi moral biti vpis pokojninske dobe, ki jo študent pridobi s študentskim delom, bolj prijazen do uporabnika. Zdaj mora študent namreč sam oddati vlogo, da mu pridobljeno dobo vpišejo v evidenco. Klarič se je strinjal in spomnil, da so se na zavodu zavezali k boljši ureditvi.
