Predlog novele zakona o skupnosti študentov, ki jo je aprila v obravnavo vložila skupina poslancev SDS, je članom odbora na kratko predstavil Franc Breznik (SDS). Kot je dejal, so v stranki na neurejeno področje, ki zajema delovanje ŠOS in druge študentske organizacije, opozarjali že dlje časa. Javnost je bila večkrat priča zgodbam o netransparentni porabi denarja študentskih organizacij, a najbolj problematično je, da je nadzor nad poslovanjem zgolj interen, je dejal.
Zato so v poslanski skupini SDS pripravili novelo omenjenega zakona, s katero bi po mnenju SDS zajezili netransparentno porabljanje denarja ŠOS ter njenih funkcionarjev in zaposlenih. Študentska organizacija bi postala pravna oseba javnega prava, računsko sodišče pa bi izvajalo nadzor nad porabo denarja, je dejal in dodal, da so se v strankah SDS, LMŠ, SMC, SD, DeSUS in SAB uskladili glede dopolnil.
Predsednik ŠOS Klemen Peran je med drugim poudaril, da v ŠOS nimajo težav s transparentnostjo, "saj so že zdaj podvrženi nadzoru računskega sodišča". Prav tako so si sami določili zavezanost načelom javnega naročanja, omejitvi trajanja mandatov funkcionarjev, sprejemu etičnega kodeksa, prepovedi delovanja pravnomočno obsojenih oseb in drugo.
"Podpiramo namero, da se v dopolnilih jasno opredeli, da kljub ureditvi javno-pravne subjektivitete ŠOS in njene organizacijske oblike, še vedno velja samoupravnost in avtonomnost, da bomo lahko še naprej zagovarjali študentske pravice in zagotavljali študentom kakovostno preživljanje prostega časa," je poudaril Peran.
Opozoril je še, da so se študenti v času bivše države sami organizirali oz. samo ustanovili. Na podlagi zakona ter sklepa študentskih organizacij ljubljanske in mariborske univerze oziroma študentskih predstavnikov je po njegovih navedbah nastala ŠOS in ne na podlagi "politike". Prepričan je, da je trenuten proces nacionalizacije ŠOS precej nenavaden. V vsakem primeru pa to ne sme vplivati na avtonomijo, je bil jasen Peran.
