Največ polemike v javnosti je v času javne razprave sprožala določba, ki občinam dovoljuje, da ob določenih pogojih zasebnim vrtcem zmanjšajo sofinanciranje zasedenih mest. Trenutno morajo namreč občine zasebnim vrtcem za vsakega otroka plačati 85-odstotkov višine sredstev, ki jo namenjajo za otroka v javnem vrtcu.
Takšna določba je razumljivo najbolj razburila zasebne vrtce. Ti, večinoma združeni v Združenje zasebnih vrtcev Slovenije, opozarjajo, da bodo v primeru njene potrditve v DZ, zasebni vrtci, ki naj bi bili trenutno dosegljivi vsem, dosegljivi le še peščici privilegiranih, večji del zasebnih vrtcev pa da bo tudi sicer prisiljen zapreti svoja vrata. Opozarjajo namreč, da zaradi previsokega deleža, ki bi ga v tem primeru morali riti starši, več ne bodo konkurenčni javnim vrtcem, katerim naj bi sicer predstavljali zdravo konkurenco.
Na ministrstvu za izobraževanje na slednje odgovarjajo, da gre za zdaj le za osnutek novele. Pravijo tudi, da so predlog za takšno ureditev podale same občine, ki naj bi se zadnja leta znašle v položaju, ko morajo posamezno mesto v vrtcu financirati dvojno. Opozarjajo namreč, da so občine po letu 2008, ko se je število otrok povečevalo, veliko vlagale v izgradnjo novih vrtcev, hkrati pa so nastajali tudi zasebni vrtci. Zdaj je otrok manj, prostih mest v javnih vrtcih pa več, zaradi česar mora občina financirati tako prazna mesta v javnih vrtcih kot zasedena mesta v zasebnih vrtcih.
Polemika o sofinanciranju zasebnih vrtcev je sicer v dobri meri zasenčila druge določbe. Ena od zanimivejših je na primer tista, ki opravljanje predšolske vzgoje in varstva otrok prepoveduje vsem fizičnim in pravnim osebam, ki niso vpisane v register pri pristojnem ministrstvu.
Določba je posledica lanskega razkritja številnih nezakonitostih pri enem od zasebnih izvajalcev varstva otrok, ki je pozornost Inšpektorata RS za šolstvo in šport usmerila na zasebne izvajalce in ponudnike storitev varstva predšolskih otrok. Pri tem je inšpektorat ugotovil, da veliko od njih nima ustrezne registracije, pri čemer pa tudi naj ne bi bilo ustrezne zakonske podlage za njihovo sankcioniranje. Osnutek predlagane novele zato vsebuje določbo, s katero se prepoveduje opravljanje dejavnosti predšolske vzgoje in varstva otrok vsem, ki niso vpisani v register. Kazen za kršitev je takojšnja prepoved opravljanja dejavnosti ter globa od 5000 do 10.000 evrov.
Ministrstvo je pri pripravi novele sledilo tudi nekaterim predlogom varuhov predšolskih otrok, ki so opozorili na težaven položaj njihovega statusa, predvsem zaradi vprašanja nadomeščanja varuha med upravičeno odsotnostjo. Osnutek tako prinaša določbo, ki določa pravila za nadomeščanje odsotnega varuha, tako za krajšo kot tudi daljšo odsotnost. Pri tem je predvidena tudi določba, ki bo varuhe zavezovala k sklenitvi pogodbe s starši in vodenju evidence otrok, ki jih varujejo na domu.
