Kot je povedala Jana Jeglič iz Razvojno informacijskega centra (RIC) Slovenska Bistrica, ki je nosilec leta 2017 začetega projekta, v njem do novembra letos sodeluje šest partnerjev iz Slovenije in Hrvaške, poleg njih in ZRC SAZU še založba Beletrina, s hrvaške strani pa Etnografski muzej Istre, zagrebško združenje Val kulture in občina Pićan.
"Pohorje in Istra sta turistični destinaciji, ki večino gostov pritegneta v uveljavljena središča, turizem pa temelji večinoma na športnem in obmorskem turizmu. Obisk je vezan na letne čase, medtem ko je izven sezone na obeh območjih ponudba nezadostna, zato smo s tem projektom želeli ponudbo nadgraditi," je pojasnila Jegličeva.
Na zalednih območjih Bistriškega Pohorja in Osrednje Istre, kjer obstaja velik potencial za večje število obiskovalcev, ki v regijo že prihajajo, bodo odslej pritegnili z inovativnimi vsebinami, s katerimi bodo omogočili tudi razpršitev obiska na celotno območje in razbremenitev najbolj obleganih destinacij.
Obe območji sta namreč po njenih besedah bogati z naravno in kulturno dediščino, povezuje pa ju tudi edinstvena bajeslovna dediščina. Pohorski gozdovi in istrska notranjost po pripovedovanju nudijo dom številnim bajeslovnim bitjem, ki tvorijo osnovo za številne zgodbe o ljudeh, naravi in zgodovini območja, na podlagi katerih so vsebinsko obogatili ponudbo širšega območja Pohorja in Istre.
Na podlagi raziskovanja bogatega arhivskega gradiva in dela na terenu so na obeh območjih izbrali deset lokacij, ki jih bodo nadgradili z zgodbami. Med drugim so tako pripravili kulturno-turistični vodnik in digitalni vodič, izdelali so tudi različne turistične spominke, v drugem delu projekta pa bodo do njegovega izteka z delavnicami po šolah nadgradili dosedanje znanje mladih in drugih ciljnih skupin o bogati bajeslovni dediščini.
Po besedah Barbare Ivančič Kutin z Inštituta za slovensko narodopisje so njihovi raziskovalci čim bolj podrobno pregledali starejše vire, od časopisnih objav in knjižnih zbirk do različnih osebnih zapiskov, ki so se ohranili do danes.
"Seveda smo pri tem zbrali zelo veliko materiala in je bilo kar nekaj dela že s tem, kaj izbrati za nadaljnjo obdelavo. S pripovedmi smo se približali predvsem tistim točkam, ki so nam jih predlagali v lokalnem okolju," je povedala Ivančič Kutinova.
V sklopu tokratne konference so predstavili strategije in kriterije, kako pripovedno izročilo v okviru tematskih poti, parkov, pripovedovanja, lutk in podobnega premišljeno vključiti v lokalno in regionalno kulturno, didaktično in turistično ponudbo.
Ob tem so soočili različne teoretične in praktične koncepte sodelovanja s strokovnjaki, ki se ukvarjajo z nesnovno kulturno dediščino. Med drugim so govorili tudi o vprašanjih komercialnih interesov, ki so pogosto v nasprotju z načeli stroke, predstavljene so bile tudi tematsko in vsebinsko raznolike raziskave, ki so povezane s folklornim izročilom in imajo prav tako potencial za vključitev v lokalno ponudbo.
