V državnem svetu so danes pripravili okroglo mizo z naslovom Kaj prinaša prihodnost? Kaj potrebujejo delodajalci, mladi in država, na kateri so govorili o študentskem delu in njegovem vplivu na mlade. Raziskave namreč kažejo, da je študentsko delo vir izkušenj za mlade, da omogoča razvoj kompetenc in predstavlja pot do prve zaposlitve po študiju.
Hkrati predstavlja socialni korektiv, ki omogoča študij tudi študentom s slabšim socialno-ekonomskim položajem ter študij brez kreditov. Prihodnost mladih vidi v čim prejšnji dobri redni zaposlitvi in ne v prekarnosti, je poudaril predsednik Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) Klemen Peran. Prepričan je, da študentski servisi svojo storitev opravljajo vrhunsko in pregledno, ker je mogoče v zelo kratkem času preko telefona ali računalnika pridobiti napotnico za delodajalca.
"Nimamo nobenih zagotovil, da bo ta storitev, ko bi morebiti šla na zavod za zaposlovanje, ostala na taki visoki ravni. Tako na ŠOS zagovarjamo vrhunsko storitev in čakamo na izračune predlagateljev zakonodaje, ali bi to država dejansko delala ceneje," je dodal.
Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Tilna Božiča je v prihodnosti veliko izzivov - avtomatizacija, digitalizacija, umetna inteligenca. "Pri tem se postavlja vprašanje, ali bomo pomočniki robotov ali bodo roboti pomočniki nam," se je vprašal in dodal, da na ministrstvu zagovarjajo pristop, usmerjen v človeka.
V študentskem delu so, kot je dejal, številne prednosti. Želja ministrstva je, da mora biti vsaka izmed rešitev, ki je predvidena v zakonu, uporabniku prijazna. Eden od izzivov je prav gotovo čim prejšnje redno delovno razmerje po zaključku študija. "V tem nismo dobri, zato bo treba na tem delati več," je prepričan Božič.
Študentsko delo po oceni predsednika Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in tudi delodajalca Branka Meha ni poceni. "Na drugi strani pa potrebujemo študente za pokrivanje občasnih potreb po kadrih, kot denimo v času dopustov in bolniških. Delodajalci namreč s študenti zapolnjujemo vrzeli, ki nastajajo v teh primerih," je pojasnil. Kot je dodal, ne more razumeti, zakaj spreminjati sistem, ki že več kot pol stoletja deluje dobro.
Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je opozoril, da si mladi najbolj želijo varne službe. Na prvo zaposlitev čakajo več kot leto dni, zato moramo poskrbeti, da študentsko delo ne postane prekarno, pač pa naj bo začasno in občasno, je dejal Zorko.
Okrogla miza je potekala v okviru posveta o študentskem delu, ki sta ga pripravila državni svet in e-Študentski servis.
