Kot v predlaganem osnutku novele navaja ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, so po letu 2008, ko se je število otrok povečevalo, občine veliko vlagale v izgradnjo novih vrtcev, hkrati pa so nastajali tudi zasebni vrtci, ki jim morajo občine za vsakega vpisanega otroka zagotoviti 85 odstotkov sredstev v višini, kot jo namenjajo za otroka v javnem vrtcu. Ker pa je v zadnjih letih število otrok začelo znova upadati, mesta v javnih vrtcih marsikje ostajajo nezasedena. Pri tem morajo občine financirati tako nezasedena mesta v javnih vrtcih kot zapolnjena mesta v zasebnih vrtcih, s čimer prihaja do dvojnega financiranja, navajajo v predlogu.
Po predlogu, bi imela tako vsaka občina takrat, ko bo imela prosta mesta v javnih vrtcih, možnost, da sama določi, v kolikšni meri bo sofinancirala zasedena mesta v zasebnih vrtcih.
Predlog je močno razburil Združenje zasebnih vrtcev Slovenije. Slednje je pripravilo posebno peticijo, ki se ji je do zdaj pridružila več kot polovica zasebnih vrtcev, v kateri opozarja pred negativnimi posledicami omenjenega predloga. Med drugim ugotavljajo, da bodo, če bo predlog sprejet, zasebni vrtci, ki naj bi bili trenutno dosegljivi vsem, dosegljivi le še peščici privilegiranih, večji del zasebnih vrtcev pa da bo prisiljen zapreti svoja vrata. Prepričani so, da poskuša ministrstvo s spremembami doseči monopol javnih vrtcev na področju predšolske vzgoje, kar pa da se bo odrazilo predvsem "v padcu kakovosti".
Opozarjajo tudi, da so zasebni vrtci zdrava konkurenca javnim vrtcem ter da so za občine cenejši. V primeru zasebnih vrtcev namreč v ceno, ki jo mora pokrivati občina, niso vključeni stroški naložb, vzdrževanja objektov, amortizacije, niti stroški nezasedenih mest. "Vse to občine financirajo izključno samo javnim vrtcem," pravijo.
Nasprotovanje predlogu so izrazili tudi v Združenju Montessori Slovenije, v katerem so ministra Jerneja Pikala v javnem pismu opozorili, da kot strokovna javnost niso bili vključeni v pripravo predloga novele ter da bi lahko v primeru, da bo predlog sprejet, brez dela ostalo 150 pedagogov montessori.
V občinah mnenja o predlogu deljena
Na Mestni občini Ljubljana možnost, da bi občina v določenih primerih sama določila višino financiranja zasebnih vrtcev, podpirajo, saj se "v zadnjih letih že dogaja, da so prosta mesta v javnih vrtcih nezasedena". Na drugi strani mora občina sofinancirati zasebne vrtce, s čimer prihaja do podvojenega financiranja, pravijo. Opozarjajo tudi, da mora občina sofinancirati zasebne vrtce, ne da bi imela možnost določiti, ali jih potrebuje ali ne.
Na Mestni občini Novo mesto nasprotno ocenjujejo, da je obstoječi sistem javnih in zasebnih vrtcev dober, "saj zasebni vrtci ustrezno dopolnjujejo javne vrtce in staršem omogočajo izbiro". Pravijo še, da so lani za sofinanciranje treh zasebnih vrtcev, v katere je v občini vključenih okoli pet odstotkov otrok, ki obiskujejo vrtec, namenili okoli 218.000 evrov.
Na Mestni občini Celje predlog omenjene spremembe razumejo "kot možnost za oblikovanje strategije predšolske vzgoje v lokalni skupnosti". Pri tem sicer opozarjajo, da mora biti cilj vsake občine, da v vrtcih, katerih ustanoviteljica je, nima nezasedenih mest: "To je osnovna logika javne porabe sredstev, ne glede na to, ali so v občini poleg javnih tudi zasebni izvajalci storitev."
V vseh treh občinah sicer priznavajo, da so zasebni vrtci zanje cenejši kot javni. Cenejši so tako "zaradi 85-odstotnega deleža sofinanciranja kot zaradi dejstva, da se zasebnim vrtcem brez koncesije iz proračunov ne zagotavljajo sredstva za stroške, ki niso zajeti v ekonomsko ceno, kot so investicije, investicijsko vzdrževanje, odpravnine presežnim delavcem, sredstva za obnovo obrabljene opreme, pohištva in delovnih priprav in drugo", pravijo na celjski občini. Na ljubljanski občini pa ob tem izpostavljajo vprašljivost "pogostosti nadzora kakovosti" dela v zasebnih vrtcih.
Na ljubljanski občini na vprašanje, ali bodo v primeru, da bodo predlagane spremembe sprejete, znižali sofinanciranje zasebnih vrtcev, odgovarjajo, da bi bil odgovor v tem trenutku preuranjen. Prav tako na to vprašanje še niso mogli odgovoriti na celjski in novomeški občini.
Zasebne vrtce obiskuje manj kot dva odstotka otrok
V Sloveniji sicer v letošnjem šolskem letu deluje 108 samostojnih javnih vrtcev in 203 javni vrtci, ki delujejo kot enote osnovnih šol. Deluje tudi 97 zasebnih vrtcev, od katerih jih ima 15 občinsko koncesijo za opravljanje javne službe, preostalih 81 pa za svoje delovanje prejema občinska sredstva v višini 85 odstotkov na posameznega vključenega otroka, je razvidno iz predloga osnutka zakona, ki bo v javni razpravi do 12. junija.
15. maja letos je bilo v javnih vrtcih 91.494 ali 98,04 odstotka vseh otrok, vključenih v vrtce. Prav tako sredi maja je bilo v javnih vrtcih 2213 prostih mest, na čakalnih seznamih pa 1812 otrok.
