Idejni vodja demonstracijskega centra Niko Herakovič je pojasnil, da želijo v centru raziskovati različne tehnologije in nove koncepte pametne tovarne, ki bi jih lahko prenesli v realno industrijsko okolje. "Prepričani smo, da mora študent, preden zapusti fakulteto, poznati koncepte pametne tovarne in tudi sam preizkusiti te tehnologije," je dejal.
Center je nastal v okviru programa pametne specializacije GOSTOP, s katerim razvijajo nove tehnologije, da bi čim hitreje digitalizirali slovensko industrijo. "Namen centra je gotovo tudi, da ljudje iz industrije vidijo, kako ustvariti koncept pametne tovarne, da bodo lažje in hitreje sprejeli nove načine," je navedel. Bistveno se mu zdi, da tudi mala podjetja čim hitreje digitalizirajo svojo proizvodnjo.
Čeprav je bil center danes uradno odprt, pa neformalno deluje že skoraj leto dni, v tem času so ga obiskala številna podjetja. Zgrajen je na konceptu distribuiranih sistemov in vključuje vse pomembnejše ključne tehnologije, ki so nujno potrebne za delovanje pametne tovarne. Hrbtenico pametne tovarne predstavljata globalni digitalni dvojček in globalni digitalni agent, podprta s strojnim vidom.
"Šli smo še korak dlje, saj se govori že o industriji 5.0, zato ima center tudi ročno delovno mesto, na katerem je možno demonstrirati različne tehnologije pametne tovarne, kot sta virtualna in razširjena resničnost," je pojasnil. Ob tem pa je poudaril, da človek ostaja in bo tudi v prihodnje ostal temelj tovarne, zato so šli tudi sami pri razvoju centra v to smer.
Center, kjer trenutno dela 11 ljudi, je po njegovih ocenah skupaj z vloženim znanjem vreden okrog pol milijona evrov. "Pametna tovarna je nadgradnja z uporabo umetne inteligence in digitalnih agentov, ki samodejno odločajo, kaj se zgodi," je pojasnil Herakovič.
Postavljen je na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, kjer se po besedah dekana Mitjana Kalina usmerjajo v raziskave, ki prinašajo hiter prenos novih tehnologij v industrijo. Približno 40 odstotkov raziskovalnega sodelovanja že dosegajo v sodelovanju z industrijo, tako doma kot v tujini.
Pri postavitvi centra je pomagal Kolektor, ki se, kot je dejal član uprave koncerna Valter Leban, zaveda pomena sodelovanja z omenjeno fakulteto. Po njegovih besedah so v Kolektorju z veseljem pristopili k projektu, pri katerem lahko otipajo demonstracijo pametne tovarne. "Da lahko delajo, rabijo denar, mi pa iz znanja delamo denar in tako je krog sklenjen," je dejal o finančni podpori projektu.
"Center je plod krasnega sodelovanja med akademsko sfero in podjetji," se je strinjal direktor Strateško-razvojnega inovacijskega partnerstva Tovarne prihodnosti Rudi Pajtnar. Pametna tovarna je, kot je opisal, povezava ljudi in strojev s pomočjo prebojnih tehnologij, ki bazirajo na IKT tehnologijah. "Gre za zelo kompleksno zadevo, vse to spraviti v delujoč sistem pa je velik dosežek," je dodal.
"Področje digitalne transformacije je strateška prioriteta Slovenije," pa je ob odprtju dejal vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije na vladni službi za razvoj in evropsko kohezijo Peter Wostnet. Demonstracijski center po njegovem kaže na bistvo programa pametne specializacije, pa tudi na dolgoletno vlaganje države v razvoj znanja in sistematično delo za prenos v prakso. "S tovrstnimi naložbami moramo nadaljevati," je dodal.
