Tako sta na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izpostavila direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja Maja Krumberger in partner v raziskovalni hiši Valicon Zanel Batagelj. "Kljub temu da v evropskem merilu finančna pismenost v Sloveniji ni izjemno nizka, se zavzemamo za sistematično izvajanje finančne pismenosti v Sloveniji," je dodala Krumbergerjeva.
Kot je pojasnil Batagelj, je raziskava, ki temelji na raziskovalnem modelu OECD, pokazala, da je finančna pismenost v Sloveniji v primerjavi z državami G20 razmeroma visoka: "Veliko pa lahko naredimo predvsem na področju izobraževanja. Primer skupine med 25 in 35 leti, ki ni več vključena v izobraževalni sistem, kaže na to, da bo treba najti alternativne načine za dvig finančne pismenosti."
V Sloveniji se po besedah Krumbergerjeve s tem področjem ukvarjajo številne organizacije in javne institucije, njihovo delo pa ni povsem usklajeno. "Z izvedbo te raziskave želimo spodbuditi debato o nadaljnjem razvoju nacionalnega programa finančne pismenosti. Potreben je tudi razmislek o tem, da se izobraževanje o finančni pismenosti sistemsko uvede v šolske programe," je poudarila.
V šolskem sistemu tovrstno izobraževanje temelji na prostovoljnem udejstvovanju, torej na krožkih in izbirnih predmetih, po mnenju mnogih pa bi morali snov vključiti v šolski program, s katerim bi dosegli celotno populacijo. Finančna pismenost je namreč eno od ključnih znanj, ki posamezniku pomaga pri sprejemanju finančnih odločitev.
V raziskavi, ki jo je Valicon marca izvedel prek spleta med ljudmi, starimi med 15 do 75 let, in na vzorcu nekaj prek 1000 vprašanih, je tretjina menila, da je ustrezno poskrbela za finančno varnost po upokojitvi. Rezultati kažejo tudi, da so starejši precej bolj kritični do svojega finančnega znanja, a kaže tudi, da so ti oz. stari med 65 in 75 let najbolj finančno pismeni.
Odgovori glede finančnega načrtovanja so pokazali, da ima pregled nad stroški in prihodki 86 odstotkov vprašanih, največ v starostni skupini med 65 in 75 let. Na drugi strani je delež vprašanih, ki si redno zapisuje vse stroške, precej nižji, takšnih je 38 odstotkov. Dobra tretjina vprašanih denar hrani doma, ta delež je 68-odstoten in največji v starostni skupini med 18 in 24 let.
