Petra Dežman z zunanjega ministrstva je dejala, da ima MZZ željo integrirati kulturo in ustvarjalnost v vse svoje zunanje in razvojne politike. Navedla je podatek, da 36 odstotkov Evropejcev nikoli ni v stiku s kulturo, in se vprašala, ali je to izziv, kako spodbuditi aktivno državljanstvo s kulturo in doseči državljane, ki niso nikoli v stiku s kulturo.
Ruta Vimba iz kolektiva Mašta je ustvarjalni aktivizem definirala kot inovativen, nekomercialen, trajnosten in odprtokoden. Trudijo se opolnomočiti mlade, je dejala in opozorila, da ni mogoče v vsakem okolju delovati po isti šabloni, ampak je treba upoštevati kontekst, to pa mora iti od spodaj navzgor. Povedala je, da mladi pravijo, da ne potrebujejo opolnomočenja, temveč je to proces, ki se začne z opazovanjem realnosti in struktur družbe ter vzpostavljanjem primernega okolja.
Primož Kristan z ministrstva za kulturo je dejal, da so pojma kulturne industrije in kreativne industrije že vključili v strateški dokument nacionalnega programa za kulturo 2014-2017 in da imata oba pomembno vlogo pri trenutni in prihodnji politiki ministrstva. Projekte, povezane s kulturnimi in kreativnimi industrijami, večinoma financira evropski kohezijski sklad, je povedal. Kulturno industrijo je definiral kot uprizoritvene in vizualne umetnosti ter kulturno dediščino, kreativno industrijo pa kot grafično oblikovanje, modo in oglaševanje, a je opozoril, da se pojma vse bolj prepletata.
Umetnostna zgodovinarka in kustosinja Milica Pekić je poudarila, da je kulturna industrija prilagajanje umetnosti pravilom svobodnega trga, po njenem mnenju pa je vrednost umetnosti neizmerljiva na trgu, vrednost in prispevek umetnikov kulturnih delavcev pa je v polju javnega dobrega in skupnega.
Mounir Ghribi iz italijanskega nacionalnega inštituta za oceanografijo in uporabno geofiziko je izpostavil, da je velik problem mladih, da se izobražujejo na univerzah, nato pa ne dobijo službe. Univerze bi morale biti bolj prilagojene trgu dela, je dejal in dodal, da pri preseljevanju ljudi v bogatejše države ne gre le za beg možganov, ampak tudi kapitala, saj ljudje, ki so bili izobraženi z davkoplačevalskim denarjem neke države, delajo drugje.
Guiuseppe Borruso z univerze v Trstu je menil, da imajo univerze težave s takojšnjim prilagajanjem gospodarstvu. Dodal je, da mladih državljanov ni dovolj le izobraziti, temveč je nujno integrirati kreativnost, kulturne in druge elemente ter ustvariti nove, drugačne službe, ki danes ne obstajajo.
Na okrogli mizi so sodelovali še predsednik evro-sredozemske univerze Emuni Abdelhamid El Zoheiry, sodelavec Poligona Luka Piškorič, Mohammed Elrazzaz iz Unije za Sredozemlje, Paul Walton iz fundacije Anne Lindh, profesorica na fakulteti za arhitekturo Alenka Fikfak, direktorica poslovne šole Bled Danica Purg, Samer Yamani iz barcelonskega združenja Creative dialogue, Nataša Zavolovšek iz zavoda Exodos, Sodelavec Danes je nov dan Žiga Vrtačič in programska vodja Zavoda APIS Romana Zajec.
Dogodek so organizirali ministrstvo za zunanje zadeve, Emuni in Poligon.
