Kot je pojasnila Grilova s Pedagoškega inštituta, so na lanskoletnem posvetu Sirius v razpravi identificirali nekatere ključne izzive, kjer je potrebno še razviti uspešne strategije vključevanja priseljencev v slovenski izobraževalni sistem.
"Med drugim se je pokazalo, da je še veliko prostora za razvoj učenja in poučevanj slovenščine kot drugega tujega jezika in uporabo različnih maternih jezikov v samem pedagoškem procesu," je dejala in dodala, da je drug večji izziv vključevanje staršev priseljencev in premoščanje predsodkov večinskega prebivalstva.
Naslednji izziv je povezovanje nevladnih organizacij s šolami, kajti to po navedbah Grilove pomeni podporni in varovalni mehanizem, ki ima veliko vlogo pri integraciji migrantov in nudi tudi psihosocialno pomoč pri učenju jezika.
Prepričana je, da so izzivi tudi v tem, kako opolnomočiti otroke in starše priseljencev, morebiti preko vključevanja v prostovoljno delo.
Poleg tega se je po njenih besedah pokazala vrzel pri izobraževanju učiteljev za vzgojo medkulturnih odnosov v šoli tako na ravni visokošolskega študija kot na ravni izobraževanja učiteljev praktikov.
Poudarila je, da številne dobre prakse pri premoščanju težav zaradi nepoznavanja jezika prihajajo iz osnovnih šol, zlasti iz mreže šol v projektu Izzivi medkulturnega sobivanja. Te namreč zaposlujejo učitelje multiplikatorje in prvenstveno skrbijo za učenje drugega jezika in tudi za načrtovanje individualnega programa dela ter sočasno usposabljajo druge učitelje po šolah in povezujejo delo različnih šol med seboj.
"Tako se denimo pri izvajanju pouka maternih jezikov lahko več šol skupaj poveže in izvaja pouk za priseljence," je dejala.
Ob tem je opozorila na vlogo lokalnih skupnosti, ki je predvsem v podpori, mreženju in povezovanju različnih akterjev. "Po drugi strani je vloga različnih inštitucij in organizacij, tudi nevladnih, društev, centrov za socialno delo, knjižnic in drugih izobraževalnih ustanov, v podpori šolam pri integraciji priseljencev v izobraževanje in hkrati njihovim družinam za lažjo socialno integracijo v širše okolje," je navedla Grilova.
Natančnih podatkov o številu priseljencev, ki se kljub pomanjkanju znanja slovenskega jezika vključujejo v sekundarno in terciarno izobraževanje po besedah Grilove nimajo. Pred kratkim pa je izvedela za pavšalno oceno, da okoli tisoč priseljencev letno vstopa prvič v slovenske osnovne in srednje šole.
"To niso samo begunci, so tudi ekonomski priseljenci iz različnih evropskih držav, pa tudi iz vzhodnoevropskih držav in Rusije. Velik priliv je zlasti v vzhodni Sloveniji od pripadnikov albanske narodnostne skupnosti s Kosova, pa tudi iz Makedonije, BiH," je še pojasnila Grilova.
