Kakovost v visokem šolstvu je po navedbah Pikala tudi ključna naloga ministrstva. "To pomeni, da vse procese in sisteme usmerimo v to smer, da dobimo kakovostno visoko šolstvo. Brez te usmeritve naše univerze ne morejo delovati z zunanjim svetom, s podjetji, državo," je dejal. Od visokošolskega sistema si namreč želi, da bi znanja z univerz bolje izkoristili.
V nadaljevanju je nekdanji rektor Univerze v Cambridgeu Leszek Borysiewicz, sicer vodja komisije za identifikacijo v Evropskem raziskovalnem svetu, na primeru Univerze v Cambridgeu govoril o tem, kako vzdrževati odličnost v nestabilnih časih. Poslanstvo univerze je služiti družbi s poučevanjem, raziskovanjem in učenjem na najvišji mednarodni ravni, je dejal.
Kot je pojasnil, med družbo in univerzami obstaja implicitna pogodba: družba daje univerzam privilegije, kot so akademska svoboda in institucionalna avtonomija, ker vlada zaupanje, da bo uživanje teh svoboščin prineslo družbeno korist.
A če so univerze v ospredju raziskovalnih prizadevanj Združenega kraljestva in imajo pravico do avtonomije, morajo biti po njegovih besedah sposobne tudi obvladovati tveganja in negotovosti ter uresničevati akademsko poslanstvo. Negotovosti je po njegovem trenutno v Združenem kraljestvu veliko. Omenil je brexit, katerega posledice bodo, kot pravi, daljnosežne, zlasti v zvezi z raziskavami in razvojem. Britanska vlada se je sicer zavezala, da bo sredstva za raziskave in razvoj povečala na 2,4 odstotka BDP do leta 2027, je dodal.
Direktor nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) Franci Demšar je spregovoril o slovenskem visokošolskem prostoru in vlogi Nakvisa pri zagotavljanju in spodbujanju kakovosti. Pri tem je izpostavil problem financiranja oz. podfinanciranja sistema. Raziskovalni rezultati so še vedno nadpovprečni, ampak dolgo ne bodo, je poudaril.
"Veliko upanja raziskovalna in univerzitetna javnost polaga v nov zakon o raziskovalni dejavnosti, v katerem je inovativna rešitev, da bi uzakonili povečevanje sredstev za raziskovanje," je dejal in izrazil upanje, da se bo to zgodilo. To, da je financiranje raziskave v Sloveniji pri 40 odstotkih evropskega povprečja, je po njegovem prepričanju res slab podatek. "Nad tem bi se morala zamisliti predvsem politika," je bil jasen Demšar. Ob tem je spomnil, da se je financiranje raziskav povečevalo do ustanovitve države Slovenije in še nekaj let po tem. Od takrat je financiranje znanosti stalno padalo in je ta hip, kot je razkril, na povprečju iz leta 1975.
Sledili so prispevki znanstvenikov in akademikov. O delovanju akreditacije univerz v Evropi sta spregovorila akademik Alojz Kralj in nekdanji direktor Nakvisa Ivan Leban, sodelovanje odličnih univerz z delovnim okoljem pa je predstavil nekdanji rektor ljubljanske univerze Ivan Svetlik.
