Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport po pojasnilu državne sekretarke Martine Vuk pripravljajo spremembe zakona o šolski inšpekciji. V ta namen so ustanovili projektni svet, ki je v bistvu delovna skupina, sestavljena iz različnih deležnikov v vzgoji in izobraževanju. "Projektni svet bo določil v katero smer in na kakšen način reorganizirati šolsko inšpekcijo, da bo učinkovit nadzornik. Prav tako bo treba bistveno bolj okrepiti njihovo svetovalno vlogo," je dejala.
Z vidika anonimk pa je po njenem mnenju ključno to, kar se že izvaja v okviru obstoječe zakonodaje, in sicer, da inšpekcija presoja, ali ima anonimka elemente kršitve, zaradi katerih je treba začeti postopek, ali teh elementov ni in se takšne anonimke ne obravnava.
V. d. glavnega inšpektorja na inšpektoratu za šolstvo in šport Simon Slokan je povedal, da so v letu 2018 v šolstvu prejeli 800 pobud za izredne nadzore. Od teh je bilo 283 anonimnih. Tudi v letu 2017 je situacija po njegovih navedbah podobna, približno tretjina prijav je anonimnih. Po njegovih besedah tudi po sedanji zakonodaji inšpektorji preučujejo vsa dejstva in okoliščine za začetek morebitnega postopka.
"Približno 100 anonimnih prijav oz. približno eno tretjino izločimo že v začetni fazi, dve tretjini anonimnih prijav pa gre v postopek obravnave," je pojasnil in dodal, da je treba razmisliti tudi, kako opolnomočiti in zaščiti prijavitelje, da bodo premagali strah pred maščevanjem in izšli iz anonimnosti.
Metka Zorec iz Učiteljskega združenja Slovenije je opozorila, da si zaposleni v vzgoji in izobraževanju že več let prizadevajo za odpravo obravnave anonimne prijave v šolstvu ter spremembo zakona o šolski inšpekciji, in sicer zaradi neutemeljenih posledičnih zlorab učiteljev, kršenja njihove zasebnosti in ustavnih pravic. V združenju so po njenih besedah prepričani, da bi morali učiteljski poklic zaradi narave dela zaščititi pred anonimnimi prijavami. Zavzela se je za odprt dialog v šoli.
Pravnica Nina Ana Jeger je izpostavila, da se anonimne prijave ne dotikajo samo učiteljev in ravnateljev, ampak tudi otrok in razredne klime. Predsednica Skupnosti vrtcev Slovenija Janja Bogataj je opozorila, da se na terenu srečujejo z naraščanjem števila anonimnih prijav in da niso proti inšpekcijskemu nadzoru. V skupnosti se po njenih navedbah zavzemajo za prepoznavnost anonimnega prijavitelja, da bi bil takrat, ko pride do "odkrivanja indicev, enakovredno varovan, kot tisti, ki je v postopku izpostavljen".
V razpravi so poslanci koalicije poudarili, da si želijo čim manj anonimnih prijav in se zavzeli za odprt pogovor v šoli. "Anonimke so odraz stanja naše družbe," je poudarila Mateja Udovč (SMC), Aljaž Kovačič (LMŠ) se je zavzel za to, da "anonimke ostanejo, a naj se prefiltrirajo", Željko Cigler (Levica) in Jurij Lap (DeSUS) sta izpostavila "odprt dialog". Poslancev SDS in NSi ni bilo na seji.
