"Kot ministrica, pristojna za področje invalidov, sem izredno vesela, da se je vlada odločila pobudo podpreti. Gre za zelo pomembno odločitev," je po seji dejala ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ksenija Klampfer. Opozorila je, da je za uporabnike znakovnega jezika to "materni jezik in njihov osnovni in edini jezik za sporazumevanje".
"Sporazumevanje in jezik ter pravica do njihove uporabe sta bistvena za socialno vključevanje in uveljavljanje temeljnih človekovih pravic. Brez komunikacije se posameznik v družbi ne more polno udejanjiti," je še opozorila ministrica.
"Menim, da gre pri tem dejanju tudi za močen simbolni pomen, da vlada s tem daje sporočilo, da spoštuje človekove pravice in pravice manjšin. Po tem, koliko pravic imajo invalidi, se namreč meri razvitost družbe," je izpostavila Klampferjeva.
Pojasnila je, da je slovenski znakovni jezik avtohton jezik gluhe skupnosti v Sloveniji in je popolnoma neodvisen od slovenščine. Uvršča se med jezike manjšin v Sloveniji, do zdaj pa še ne uživa ustavnega varstva in je kot materni jezik gluhih v neenakovrednem položaju.
Slovenski znakovni jezik je sistem kretenj, ki ima svoja jezikovna pravila in nima neposredne povezave s slovenščino. Poleg kretenj znakovni jezik sestavljajo še artikulacija, prstna abeceda, mimika obraza in položaj rok na telesu. Ima svoja pravila glede osebka, povedka, vrstnega reda besed, ima svojo sintakso, sklanjatev pa na primer ne pozna. Močno prisotna mimika nadomešča posamezne jezikovne prvine slovenskega jezika.
V okviru Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije (ZDGNS) deluje Inštitut za slovenski znakovni jezik, ki skrbi za razvoj in standardizacijo slovenskega znakovnega jezika. V okviru inštituta so razvili brezplačen Slovar slovenskega znakovnega jezika, ki vključuje okoli 16.000 glosov. Letos je pričakovati prvo slovnico slovenskega znakovnega jezika.
Z umestitvijo slovenskega znakovnega jezika v ustavo se pričakuje, da država prizna slovenski znakovni jezik kot avtohton jezik skupnosti uporabnikov tega jezika, da je zavezana oblikovati in izvajati jezikovno politiko, s katero varuje in razvija ta jezik, ter da položaj in posebne pravice uporabnikov slovenskega znakovnega jezika v Sloveniji ureja poseben zakon.
Gre sicer za pobudo ZDGNS, v kateri so prepričani, da bi s tem med drugim rešili marsikatero zagato v izobraževanju in zaposlovanju gluhih in naglušnih.
Vpis slovenskega znakovnega jezika v ustavo bi po besedah predstavnikov zveze med drugim omogočil tudi gluhim otrokom, da se učijo v svojem jeziku in o svojem jeziku. Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika jim namreč daje možnost tolmača v omejenem obsegu, ne zagotavlja pa ustreznega statusa znakovnega jezika.
Sekretar ZDGNS Marko Juhart je opozoril, da sedaj niso sistemsko zagotovljena sredstva za razvoj znakovnega jezika, s težavami pa se srečujejo tudi v izobraževalnem sistemu, kjer se gluhi otroci ne učijo svojega jezika in o svojem jeziku.
"Malokdo ve, da je gluha skupnost v Sloveniji najslabše izobražena, daleč pod povprečjem med vsemi invalidi, pa tudi na splošno," je poudaril. To je po njegovi oceni rezultat neustreznega izobraževalnega pristopa in neprepoznavanja znakovnega jezika kot jezika. V zvezi se zavedajo, da bodo spremembe na tem področju dolgoročni projekt, a je vpis znakovnega jezika v ustavo gotovo pomembno izhodišče.
V ZDGNS so s predlogom že obiskali vse poslanske skupine ter predsednike republike, vlade, državnega sveta in državnega zbora. "Mi se zavedamo, da sprememba ustave ni kar tako. Sledili smo štirim evropskih državam, ki so to že uredile, upamo, da bo Slovenija peta," je dejal Juhart. Doslej so znakovni jezik v ustavo vpisale Avstrija, Finska, Madžarska in Portugalska. V ZDGNS si želijo, da bi DZ ustavo spremenil do 14. novembra, torej dneva, ki ga je vlada razglasila za dan slovenskega znakovnega jezika.
V Sloveniji je približno 1000 gluhih, ki uporabljajo slovenski znakovni jezik, približno 450 oseb ima polžev vsadek, približno 100 je gluhoslepih oseb, ki uporabljajo znakovni jezik, približno 75.000 oseb pa ima slušni aparat.
