Luka Mesec (Levica) je v imenu predlagatelja uvodoma poudaril, da smo se v Sloveniji že večkrat pogovarjali o podnebnih spremembah in o tem, kaj lahko storimo v boju zoper njih. "Ponavadi dobimo izgovore, da je Slovenija majhna država in da podnebne spremembe niso odvisne od nje, ampak od velikih. To drži, a moramo vedeti, da Slovenija ni majhna. Kot enakopravna članica EU ima enakopraven glas v Evropskem svetu, kjer se sprejemajo najpomembnejše odločitve o usmeritvah in politikah EU," je opozoril.
Predstavniki gibanja Mladi za podnebno pravičnost so poslance pozvali, naj opravijo svojo domačo nalogo. "Kako naj se soočamo z mislijo na prihajajoča desetletja požarov, poplav, vročinskih valov, suš in ostalih okoljskih katastrof in njihovih posledic kot našega vsakdana? Kaj bo z nami, ko bodo predeli sveta požgani, poplavljeni, svet pa bo še bolj neprijazen za življenje?" je vprašala Aja Vrenjak.
Izidor Ostan Ožbolt iz gibanja je podčrtal socialno noto zahtev Mladih za podnebno pravičnost in menil, da bi morali breme boja proti podnebnim spremembam nositi tisti, ki so te spremembe povzročili. Ob tem pa po njegovih besedah znanstvene študije ekonomistov kažejo, da se "ekonomsko splača danes, tu in zdaj zagovarjati in implementirati naše ukrepe".
Državni sekretar na okoljskem ministrstvu Marko Maver se je strinjal, da je časa za ukrepanje, če želimo prihajajoče posledice podnebnih sprememb še obvladovati, malo. "Danes zastavljeni cilji ne zadostujejo temu, kar nam sporoča znanost," je spomnil in podčrtal, da je pri naslavljanju podnebnih sprememb nujno sodelovanje vseh ministrstev oz. enotna podpora politike.
Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Bojan Kumer je zagotovil, da Slovenija dela vse, da bi dosegla zastavljene cilje na področju rabe obnovljivih virov energije, zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov ter povečanju energetske učinkovitosti. Je pa med drugim opozoril, da bi lahko Termoelektrarna Šoštanj (Teš), katere zaprtje zahtevajo mladi, v prihodnje prešla na druge vire, kot sta denimo vodik in lesna biomasa.
Na podnebno krizo so opozorili tudi poslanci. "Stvari so skrajno resne," je poudarila Nataša Sukič (Levica) in spomnila na velike nestabilnosti, ki smo jim priča na planetu - suše, poplave, orkani, ekstremni vročinski valovi in podobno. Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) je izpostavila, da se glede nevarnosti podnebnih sprememb "vsi strinjamo", razlikujejo pa se lahko mnenja glede ukrepov, s katerimi naj bi te spremembe naslovili. Jerca Korče (LMŠ) pa je menila, da ni dovolj, da ukrepe zapišemo na papir, ampak je potrebno zapisano tudi resnično izvesti.
Poslanci so na koncu podprli predlagane sklepe, ki jih je Levica povzela po mladih, da naj se vlada seznani z zahtevami mladih in se do njih opredeli po posameznih točkah. Vlada naj nadaljuje tudi delo v smeri ozelenitve proračuna in do konca aprila 2020 pripravi načrt sprememb okolju neprijaznih finančnih spodbud. Odbor je vladi naložil tudi, naj do junija letos pripravi nova izhodišča za nacionalne cilje zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.
Je pa dal odbor glede na zahteve mladih vladi nekaj več časa za izdelavo časovnice prehoda na obnovljive vire energije do leta 2030, ki naj jo vključi v Nacionalni energetski in podnebni načrt. Mladi so želeli, da se to zgodi do konca avgusta, sedaj pa naj bi vlada do tega datuma državnemu zboru le poročala o napredku.
Člani odbora tudi niso potrdili predlaganega sklepa, naj vlada do konca leta 2020 pripravi pravičen načrt zaprtja Teša in Premogovnika Velenje najkasneje do leta 2030. Namesto tega so vladi naložili, naj ustanovi delovno skupino, ki bo ko konca leta 2020 pripravila časovnico in pravičen načrt predčasnega zaprtja velenjskega premogovnika in opustitve rabe fosilnih goriv v Tešu, in še to brez roka, do kdaj naj bi se to zgodilo. Za Mesca je sicer odsotnost konkretnega roka v sklepu nesprejemljiva.
Mladi so tik pred sejo dodali še predlog treh dodatnih sklepov. S prvim so zahtevali, naj vlada iz predlagane novele energetskega načrta umakne člen o statističnem prenosu energije, v skladu s katerim bi lahko Slovenija s sredstvi sklada za podnebne spremembe vlagala v obnovljive vire energije v drugih državah. Drugi je pozival k zaščiti Mure pred gradnjo hidroelektrarn, tretji pa k ustanovitvi upravljalca sistema javnega potniškega prometa. Omenjene tri sklepe je odbor zavrnil.
