Plenarnega zasedanja se je udeležil tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, ki je sodeloval v razpravi in odgovarjal na vprašanja mladih parlamentarcev.
Ti so med drugim obravnavali odnose v šoli. Ugotovili so, da učitelji izgubljajo avtoriteto, medtem ko je tudi vzgoja doma problematična. Kot rešitev za red v šoli predlagajo večkratno udeležbo ravnateljev pri pouku in več družbeno koristnih del. Prav tako si želijo, da bi povečali obseg razrednih ur, ki bi izboljšale odnose med učenci in učitelji. Predlagali so tudi izobraževanja za starše, da bi razumeli svojo vlogo v šoli.
Mladi parlamentarci so spregovorili tudi o učnih vsebinah. Pri biologiji bi uvedi obvezen sklop prve pomoči. Predlagali so tudi izobraževanje za internetno varnost in izobraževanja o novih tehnologijah. Želijo si tudi več predmetov za življenje, v okviru katerih bi več razpravljali o etičnih vprašanjih, pridelovali zelenjavo in podrobnejše predstavljali poklice. Pri predmetih, kot sta športna in likovna vzgoja, bi ocene ukinili in take predmete izkoristili za medsebojno povezovanje.
O uvedbi predmeta prva pomoč je minister Pikalo dejal, da bi takšne vsebine morale postati obvezne in da so včasih že bile v kurikulumu. Na ministrstvu iščejo ravnotežje med vsebinami, da bi lahko vključili še prvo pomoč. Ministru so zastavili še vprašanje o reformi nekaterih predmetov iz vzgojnih v vsebinske predmete. Minister je dejal, da po šestih letih ta sprememba ni dosegla svojega namena in da na ministrstvu razmišljajo o ponovni zamenjavi.
Razpravljali so tudi o metodah in načinih poučevanja. Prišli so do ugotovitve, da bi se morali učiti več življenjskih in praktičnih vsebin. Kot rešitev vidijo več šol v naravi in ekskurzij, kjer bi bili učenci prisiljeni v samoiniciativno učenje. Želijo si tudi, da bi učitelji bolje prikazovali medijsko literaturo in učili tudi o strategijah učenja, ki marsikomu predstavlja težave.
Minister Pikalo je dejal, da ima Slovenija zdrav odnos do digitalne tehnologije, zato tudi elektronskih naprav ne uporabljajo učenci do tretjega razreda osnovne šole, saj se do takrat razvijajo tehnike pisanja z roko. Medtem pa je uporaba interaktivnih vsebin v višjih razredih zaželena in nujna. Dejal je, da je zavedanje o varnosti na internetu eden izmed sklopov v novi reformi, pripravlja pa tudi veliko projektov o varni uporabi interneta za starše in otroke.
Mladi parlamentarci so razpravljali tudi o šoli za življenje in spomnili na to, da so od lanskega otroškega parlamenta po šolah uvedli tutorstvo, aktivne odmore in medgeneracijsko druženje. Predlagali so, da bi bilo še več med predmetnega povezovanja, več možnosti pri izbiri tujih jezikov, uvedli predmet prve pomoči in retorike. Predlagali so tudi minuto za zdravje, kar bi učitelji uporabili kot metodo za umirjanje razreda. Težavo vidijo tudi v pretežkih torbah, kar pa bi rešili tako, da bi učbenike puščali v šolah.
Predlagali so tudi dan v odraslem svetu, kjer bi se učenci preizkusili v vsakdanjih opravilih, kot je menjava žarnice, predlagali so tudi dneve odprtih vrat v različnih podjetjih in lokalnih kmetijah, da bi izkoristili vse kar imajo v bližini.
Na vprašanje, če je preobremenjenost in strest v šoli del učnega načrta oziroma nekakšna šola za življenje ali to dojemajo kot negativen dejavnik na otrokovo psiho, je Pikalo dejal, da statistični podatki ne kažejo na preobremenjenost, čeprav jo učenci in starši včasih čutijo. Poudaril je, da spada Slovenija po obsegu rednega pouka v spodnjo tretjino primerljivih držav. "Na stres se je potrebno naučiti odzivat, vendar če ga je preveč, lahko povzroča fizične in psihične bolezni," je opozoril minister.
Na zasedanju otroškega parlamenta je potekalo tudi glasovanje, kaj bo tema 30. otroškega parlamenta prihodnje leto. Izmed sedmih predlaganih tem je največ glasov dobila tema Moja poklicna prihodnost.
