"Osebe z avtizmom nagovarjajo našo zmožnost za čuječnost," je opozorila predsednica zveze Sandra Bohinec Gorjak. Družbo po njenih besedah spomnijo na temeljne človeške občutke in vrednote, kot so sočutje, požrtvovalnost, otroška igrivost pa tudi humor. "V njihovi družbi nam padajo maske lastne pomembnosti in socialnih okvirov, v katere se moderna družba velikokrat ujame," je izpostavila.
Voditelji in odločevalci naj šole spodbujajo, da so sprejemajoče za drugačnost otrok, dijakov in študentov z avtizmom, da jim omogočijo uresničevanje njihove ustavne pravice do vključenosti v izobraževalni sistem in družbo, so pozvali v zvezi.
Javni uslužbenci, ponudniki storitev, skrbniki, družine in nestrokovnjaki naj se ustrezno usposobijo za podporo integraciji ljudem z avtizmom v družbo, saj lahko le tako spoznamo njihov pravi potencial. Javni uradi in podjetja pa naj si vzamejo čas, se poučijo o avtizmu in začnejo zaposlovati ljudi z avtizmom, so predlagali.
Ljudje z avtizmom imajo po opozorilih zveze zelo velik potencial. Veliko jih ima vizualne, umetniške ali akademske veščine. Za vzpostavitev vključujoče družbe je nujno prepoznati njihovo nadarjenost, pomanjkljivosti pa odpravljati z zgodnjimi obravnavami in uspešnimi sodobnimi terapevtskimi pristopi, so izpostavili.
Tudi Združeni narodi (ZN) pozivajo k prizadevanjem za polno vključenost vseh ljudi z avtizmom in k potrebni podpori. Tako bodo lahko uživali vse svoje človekove pravice in temeljne svoboščine, je zapisal generalni sekretar ZN Antonio Guterres.
Zveza nevladnih organizacij za avtizem Slovenije bo v torek priredila nacionalno konferenco zavedanja o avtizmu s sklopom o zdravstvu, izobraževanju ter delu in družini. Udeležence bo nagovoril varuh človekovih pravic Peter Svetina, v sklopu o izobraževanju pa tudi minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo. Pričakujejo več kot 400 udeležencev, med njimi strokovnjake, učitelje, zdravnike, terapevte, odločevalce in osebe z avtizmom, med njimi študente in tudi tiste, ki so že diplomirali in magistrirali.
Avtizem se v medicini obravnava kot kompleksna nevrološka razvojna motnja, pri kateri gre za neobičajen razvoj možganov. Ni bolezen, njegov spekter pa je zelo širok. V osnovi gre pri ljudeh z njim za težave pri verbalnem sporazumevanju, težko predvidijo stvari, izluščijo bistvo in razberejo pomen povedanega med vrsticami. Takšna oseba drugače razmišlja, razume in občuti svet okoli sebe, predvsem pa se mora prav vsega naučiti, tudi tistega, česar se drugi naučijo spontano. Nevrološke motnje se lahko v času otrokovega razvoja s pravilno obravnavo zmanjšajo.
Pojavnost spektroavtistične motnje v svetu strmo narašča. Po podatkih iz ZDA ima v generaciji, rojeni leta 2002, spektroavtistično motnjo eden od 68 otrok. V letu 2015 je bil v spektroavtistični motnji že eden od desetih dečkov in ena od 50 deklic. Če se bo takšen trend nadaljeval, bo leta 2025 že vsak drugi deček in vsaka deseta deklica v spektru avtističnih motenj.
V Sloveniji ni znano natančno število ljudi z avtizmom, ker te motne ne spremljajo sistematično, vendar pa so številke vsako leto višje.
Generalna skupščina ZN je leta 2008 2. april razglasila za svetovni dan zavedanja o avtizmu z namenom, da bi spodbujali k boljšemu razumevanju te motnje.
