Kot so sporočili iz Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), bodo podprli zmanjševanje razlik pri osnovnih plačah javnih uslužbenk in uslužbencev, ki opravljajo primerljivo delo, in to, da se nadaljuje odpravljanje razlik pri plačah, ki izhajajo iz razlik pri napredovanju v plačne razrede in nazive.
Prav tako Sviz ne bo odstopil od tega, da je treba sredstva za ponovno uvajanje plačila delovne uspešnosti in spremembe tega plačila zagotavljati s "svežim" denarjem. Nasprotujejo vsakemu prerazporejanju obstoječih sredstev za plače za delovno uspešnost ter zavračajo uvajanje negativne delovne uspešnosti.
Kar zadeva kvorumom za sklepanje kolektivnih pogodb, bo Sviz vztrajal, "da mora odražati realno reprezentativnost sindikatov (tj. število članstva) in preglednost, koga posamezni sindikati zastopajo". Zahtevali bodo tudi, da se vzporedno s kvorumom spremeni zakon o reprezentativnosti sindikatov.
Glavni odbor sindikata je potrdil tudi pogajalski predlog za višino regresa za letni dopust, ki ga je pripravila Konfederacija sindikatov javnega sektorja. Po tem predlogu bi javnim uslužbencem, ki prejemajo osnovno plačo, ki ustreza 18. ali nižjemu plačnemu razredu, za letošnje leto pripadel regres v višini 1300 evrov bruto. Tisti od 19. do 26. plačnega razreda bi prejeli 1200 evrov bruto. Zaposleni v višjih plačnih razredih bi dobili regres v višini 1000 evrov bruto. Sviz pa bo vztrajal, da se višina regresa opredeli še pred začetkom usklajevanja o spremembah plačnega zakona.
Glavni odbor Sviza je prav tako določil izhodišča sindikata pred napovedanimi spremembami vzgojno-izobraževalnega sistema v Sloveniji in oblikovanjem Bele knjige o vzgoji in izobraževanju. Članice in člani glavnega odbora Sviza pričakujejo, "da bo o tem potekala argumentirana javna razprava, ki bo temeljila na kredibilnih analizah zdajšnjega stanja in bo upoštevala ugotovljene učinke reforme, ki je bila v slovenske šole vpeljana pred približno dvema desetletjema".
Kot so dodali, je prav tako pomembno, da bodo lahko v razpravo enakopravno vključeni strokovni delavci in delavke v vzgoji in izobraževanju ter da bodo dogovorjene spremembe zagotavljale utrjevanje in krepitev kakovostnega sistema javnega izobraževanja, od vrtcev do univerz, ki bo enako dostopen vsem in bo zmanjševal socialne razlike v družbi.
Prepričani so, da mora prenova sistema temeljiti na predpostavki zaupanja v izobraževalke in izobraževalce ter druge strokovne delavce in zaposlene v vzgoji in izobraževanju, v skladu s tem bodo v procesu oblikovanja sprememb odločno zagovarjali krepitev strokovne avtonomije pedagoških delavk in delavcev na vseh ravneh vzgoje in izobraževanja, so še sporočili.
