Medtem ko je izobraževanje dolgotrajen postopek, pa so potrebe delodajalcev kratkoročne. "Vaše potrebe po delavcih pa so tukaj in zdaj. To sicer nikoli ne bo drugače, lahko pa se potrudimo, da pridemo bolj skupaj," je Pikalo dejal na posvetu, ki ga je v Ljubljani organiziralo Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije.
Spomnil je, da je ministrstvo že prenovilo programe srednješolskega poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki imajo v treh letih 24 tednov praktičnega izobraževanja pri delodajalcih. Delodajalci lahko svoje kandidate že med obiskovanjem šole priučijo in uvedejo v delo. "Zato vas pozivam, da sodelujete z nami, pokažete potrebe," je dejal.
Poleg tega pa je minister za šolstvo ocenil, da vajeništvo v Sloveniji ne deluje najboljše. "Vajeništvo bo delovalo, dokler bodo evropska sredstva. Dokler bodo ta, sem prepričan, da bo šlo. Ko jih ne bo več, bomo imeli velike težave," je dejal.
Vajeništvo je sedaj sofinancirano z evropskimi sredstvi, Pikalo pa si želi, da ne bi zamrlo, ko bo zmanjkalo sredstev. "Pri nas na žalost marsikdo vajence vidi le kot strošek. Saj so, prvo leto, ko ne znajo nič. Nato pa ne, saj v prihodnjih dveh letih dobite nekoga, ki ga poznate. To je strošek, ki si ga je vredno razdeliti oz. vsaj razmisliti o tem," je dejal.
Pri tem je po njegovem mnenju ključno sodelovanje delodajalcev, sindikatov in šolskega sistema. Zato je delodajalce pozval, naj sodelujejo pri razvoju vajeniških programov, ki jih je vsako leto več, in aktivno zaposlujejo vajence. "V prvem letu je bilo na žalost samo 59 vajencev v generaciji, ki ima med 18.000 in 20.000 ljudi. To vam pove, kako malo je to pravzaprav. V drugem letu je njihovo število sicer preseglo 200, kar je še vedno veliko premalo," je dejal. Delodajalcem je zagotovil, da bodo z njimi sodelovali pri oblikovanju vseh vajeniških programov, za katere bodo izkazali interes.
Poleg kratkoročnega manjka delavcev pa ima Slovenija po Pikalovem mnenju še večje težave pred sabo, in sicer demografski problem. Generacije so manjše, pomanjkanje delovne sile pa bo zaviralo rast bruto domačega proizvoda. "Države se različno spopadajo s to problematiko, da bi pridobili čim več delovne sile. Če smo včasih delavce iskali na Zahodnem Balkanu, bomo ta bazen morali razširiti. Morali bomo sprejeti neke ukrepe, da bi to vrzel zapolnili, je pa jasno, da je del tega tudi izobraževanje," je sklenil minister.
