Ob zadnjih opozorilih o preobremenjenosti in pomanjkanju družinskih zdravnikov je ministrstvo za zdravje napovedalo, da bo v letošnjem letu razpisalo od 80 do 90 specializacij družinske medicine. A izkušnje iz preteklosti kažejo, da problem leži v pomanjkanju zanimanja za to specializacijo. Na zadnjih razpis s 60 razpoložljivimi mesti je prišlo osem prijav.
Predsednik študentskega sveta medicinske fakultete Klemen Petek je prepričan, da je razlogov za to več. "Na prvem mestu je preobremenjenost, saj imajo družinski zdravniki pogosto po 2000 in več pacientov. Delo je torej naporno, hkrati v Sloveniji velja obveza dežuranja, kar pomeni, da morajo še dežurati poleg vsega, tu je še specializacija oziroma dojemanje specializacije, ki je veljala za 'manj vredno' proti katerikoli drugi," je naštel Petek. A je ob tem svojo zadnjo ugotovitev pospremil z opažanjem, da se je v zadnjem času pogled na družinsko medicino vendarle bistveno spremenil in "da se razume, da so družinski zdravniki najpomembnejši del v zdravstvenem sistemu".
Podobno meni predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Zdenka Čebašek-Travnik, ki opozarja na razkorak med izobraževanjem s področja družinske medicine, ki daje navdušujočo sliko, in realnostjo v ambulantah, kjer bodoči zdravniki prakticirajo. Slednja je namreč "povezana s preobremenjenostjo, z nesmiselnimi administrativnimi obremenitvami in tudi s tem, da smo pri pacientovih pravicah morda šli predaleč in jim ponudili stvari, ki so neuresničljive, pa so zapisane v zakon," je za STA ocenila Čebašek-Travnikova.
V ponedeljek zbornica pripravlja tudi javno tribuno z naslovom Zmoremo zgraditi sistem po meri bolnika in stroke v primarnem zdravstvu, na kateri bodo predlagali in izoblikovali predloge, kako bi se dalo to narediti.
Nekaj predlogov je po besedah Čebašek-Travnikove tudi kratkoročnih in bi se jih dalo izpeljati v mesecu, dveh ali treh. "Govorim o tem, da bi morala vlada vrniti splošni dogovor na raven prejšnjih let glede opredeljevanja novih pacientov, da se spremeni zakon o zdravstveni dejavnosti, ki po eni strani zahteva nenormalne pogoje za odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti. S tem bi se spet vrnili na prejšnjo raven in bi lahko zdravniki po opravljenem specialističnem izpitu takoj začeli delati samostojno kot družinski zdravniki. In tretje je, da bi se lahko razmeroma hitro, morda celo s kratko spremembo v tem zakonu, opredelil status svobodnega zdravnika. Ti bi lahko zapolnjevali vrzeli, ki nastajajo povsod po Sloveniji," je naštela predsednica zbornice in dodala, da jim tudi idej za srednje- in dolgoročne ukrepe ne manjka.
Podpira denimo idejo o spremembi pokojninske zakonodaje, saj meni, da bi upokojeni zdravniki z veseljem delali kaj več. Glede "uvoza" zdravnikov iz tujine pa je opozorila, da zakonodaja loči med zdravniki, ki prihajajo iz držav EU, in tistimi, ki prihajajo iz tretjih držav. Za vse se zahteva visoka raven znanja slovenščine, seveda pa se morajo prijaviti na razpis za opravljanje specializacije tako kot slovenski zdravniki.
Da je jezik lahko ovira, je za STA opozoril tudi Marko Kolšek z ljubljanske medicinske fakultete, sicer nacionalni koordinator za specializacijo družinske medicine pri zdravniški zbornici: "V družinski medicini brez znanja jezika ne moreš delati. Če ne razumeš preprostih ljudi v ambulanti in če oni ne razumejo tebe, je delo nevarno." Po njegovih besedah sicer kar nekaj zdravnikov prihaja na specializacijo iz bivših republik Jugoslavije. Dodaja pa, da je raven znanja povsod, kjer slovenski strokovnjaki sodelujejo kot zunanji člani izpitnih komisij specializacije družinske medicine, primerljiva s slovensko.
Sicer pa ima tudi medicinska fakulteta še nekaj možnosti, da bi mlade že v fazi študija navdušila za družinsko medicino. Po Kolškovih besedah bo ob naslednji kurikularni prenovi verjetno izpostavljeno, da bi družinski medicini namenili več časa v urniku. Bo pa treba seveda to uskladiti z ostalimi strokami, je opozoril. Tudi on sicer opaža, da ugled med ostalimi strokami ni ravno najboljši za družinsko medicino, a se to izboljšuje.
Karierni kongres, ki ga pripravljajo medicinska fakulteta, Zdravniška zbornica Slovenije in Karierni centri Univerze v Ljubljani bo potekal do 30. marca z osrednjim delom ob dveh zaporednih sobotah, danes in prihodnjo. V okviru osrednjega dela kongresa bo predstavljenih 44 medicinskih specializacij in šest specializacij dentalne medicine, splošne informacije o sekundariatu, pripravništvu v dentalni medicini, specializacijah, standardiziranemu mnenju, doktorskemu študiju ter drugih kariernih možnostih in postopkih, s katerimi morajo biti diplomanti medicinske fakultete seznanjeni.
