V Sloveniji so se podnebni štrajki odvili v Ljubljani, Mariboru, Kopru, Novem mestu, Ravnah na Koroškem, Ormožu, Slovenskih Konjicah in Kamniku. Najbolj množičen je bil shod v Ljubljani, ki se ga je po oceni organizatorjev udeležilo okoli 9000 ljudi.
"Ni planeta B," je danes odmevalo po ljubljanskem Kongresnem trgu, Čopovi ulici, Slovenski cesti in pred državnim zborom, kamor se je podala velika zbrana množica. Zanikanje ni politika, Vam so bile dovoljene sanje, mi bomo živeli nočno moro, Mislim na prihodnost, torej sem, je le nekaj napisov, ki so jih zapisali na številne transparente. Protest so pospremili z bobnanjem in glasbo.
Po vsem svetu, tudi v Ljubljani, se je danes zbralo na tisoče ljudi, je v imenu organizatorja, gibanja Mladi za podnebno pravičnost, poudaril Atila Urbančič. "Tisoče ljudi, ki razumejo, da tako ne gre naprej. Tisoče ljudi, ki razumejo, da na opustošenem planetu pač ne moremo živeti," je nagovoril množico.
Dijakinja Reja Debevc je bila kritična do odraslih, ki jih sprašujejo, zakaj danes niso v šoli. "Kradete nam našo prihodnost in prihodnost naših otrok, ker vam je mar za naslednje volitve, ne za naša življenja. Tu smo, ker moramo biti tu," jim je sporočila.
"Če politiki ne opravljate svojega dela, mi ne moremo hoditi v šolo, ker se moramo boriti za svojo prihodnost. Očitno smo otroci tisti, ki se najbolj zavedamo resnosti okoljske krize," je dejal osnovnošolec Voranc Bricelj.
Smisel današnjega štrajka je v osveščanju in povezovanju, je v Kopru poudarila Enea Žerovnik iz tamkajšnje koprske srednje tehniške šole. Za našo prihodnost, pa je na vprašanje, zakaj se je udeležil shoda, odvrnil dijak Timotej Gačnik in dodal: "Verjamem, da lahko vsak od nas nekaj naredi za okolje."
Po podatkih gibanja Mladih za podnebno pravičnost se je v Ljubljani zbralo 9000 ljudi, v Mariboru in Kamniku po 1000, v Kopru 600, v Novem mestu 400, Slovenskih Konjicah 200, v Ormožu pa 150. "Z različnimi aktivnostmi so se nam pridružili tudi mladi v Brežicah, Novi Gorici in ostalih krajih," so zapisali v objavi na spletnem družbenem omrežju Facebook.
Pred protesti so pobudniki shodov, organizirani v okviru gibanja Mladi za podnebno pravičnost, oblikovali tudi ključne zahteve, s katerimi so naslovili odločevalce. Med njimi so ozelenitev državnega proračuna, zaprtje Termoelektrarne Šoštanj (Teš) in Premogovnika Velenje do 2030 ter zmanjšanje izpustov v prometu za 40 odstotkov do leta 2040.
Predstavnike gibanja Mladi za podnebno pravičnost je po protestu sprejel premier Marjan Šarec. K predsedniku vlade so mladi prišli oblečeni v majice z napisi, ki so sporočali, da ne želijo nasmeškov, rokovanja in besed, ampak takojšnje ukrepanje. Sistemske spremembe, ne podnebne spremembe, so poudarili.
"Moram povedati, da vlada veliko od tega že počne, ministrstvo za okolje in prostor je že pristopilo k temu," je ob sprejemu zahtev povedal Šarec. "Tole jemljemo kot sodelovanje na skupni poti, torej da nam boste še vi pomagali k temu, da se ti ukrepi sprejmejo," je povedal mladim in izrazil zadovoljstvo, da so se aktivirali.
Z mladimi sta sicer Šarec in državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor ter kandidat za okoljskega ministra Simon Zajc sedla za mizo ter jim v za javnosti zaprtem delu srečanja pojasnila, kaj vlada že počne in kakšni so njeni načrti za prihodnje.
Na okoljskem ministrstvu so po pogovorih spomnili, da pripravljajo okvir dolgoročne podnebne politike Slovenije. Pri tem sledijo ciljem pariškega podnebnega sporazuma in znanstvenim dognanjem, sodelujejo pa tudi z vsemi deležniki pri izvajanju podnebne politike, so zagotovili.
Predstavnike gibanja je sprejel tudi predsednik državnega zbora Dejan Židan, ki je pozdravil aktivacijo mladih. Napovedal je, da bo o predanih zahtevah obvestil vse poslanke in poslance in da bodo te zadeve formalno prišle na seje parlamentarnih odborov.
Izidor Ostan Ožbolt se je v imenu mladih zahvalil Židanu za sprejem, ob tem pa poudaril, da so v preteklosti že slišali veliko besed, veliko je bilo rokovanja, še vedno pa čakajo na konkretne ukrepe. "Spremljali bomo delovanje DZ in vlade in če se ukrepi ne bodo zgodili, nadaljevali svoje aktivnosti," je pojasnil.
Gibanje Mladi za podnebno pravičnost bo opravilo refleksijo današnjega dogajanja "na vladi, v državnem zboru in na ulici" ter na podlagi tega sprejelo odločitve o nadaljnjih aktivnostih, je še napovedal Ostan Ožbolt.
Mlade je pri njihovih prizadevanjih podprla klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. "Končno se tista generacija, ki bo najbolj prizadeta zaradi naših dejanj, oglaša in upira temu, da bi se takšni trendi nadaljevali," je izpostavila. A hkrati opozorila, da en sam protest ne bo dovolj. "Uspeh bo odvisen od vztrajnosti in seveda množičnosti," je povedala.
Proteste je podprl tudi Mladinski svet Slovenije, ki je politiko prav tako pozval k ukrepanju. Konkretno predlagajo uvedbo učnih vsebin, vezanih na odgovoren odnos do okolja, v šolski kurikulum, spodbujanje uporabe javnega prevoza ter izgradnjo kolesarskih stez in pešpoti.
Podnebno gibanje mladih ni omejeno zgolj na Slovenijo, ampak je zajelo ves svet. Danes so se podobni shodi odvili v več kot 2000 krajih v več kot 120 državah sveta in na vseh svetovnih celinah, tudi na Antarktiki.
Shode je navdihnila švedska najstniška aktivistka Greta Thunberg, ki se je lani utaborila pred parlamentom v Stockholmu in zahtevala podnebno ukrepanje. "To je šele začetek," je mladenka na spletnem družbenem omrežju Twitter zapisala v petek.
