Kot so za STA potrdili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport, želijo s strokovnim predlogom, ki pa ga minister še ni predstavil v zakonski obliki, po eni strani zavarovati mrežo javnih šol, po drugi strani pa izpolniti ustavno odločbo glede financiranja zasebnih osnovnih šol.
Po predlogu ministrstva bi obvezne predmete tako v zasebnih kot javnih osnovnih šolah financirali 100-odstotno, medtem ko financiranje razširjenega programa še ni dorečeno. Minister bo v prihodnjih tednih predlog usklajeval najprej v koaliciji, zatem pa iskal podporo tudi v opoziciji. Sprejeti bo namreč treba odločitev, ki bo uživala večinsko podporo v DZ. Predvideno je, da bi novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja začela veljati z novim šolskim letom.
Delitev na obvezni in razširjeni program določa zakon o osnovni šoli, obvezni program pa obsega obvezne in izbirne predmete ter ure oddelčne skupnosti. Javna osnovna šola ima predpisanih 18 obveznih predmetov, medtem ko jih ima zasebna osnovna šola devet. Tako obvezni kot razširjeni program sta po zakonu definirana kot javnoveljavni program.
Ustavno sodišče je v odločbi leta 2014 ugotovilo, da je zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje v neskladju z ustavo v delu, ki določa, da država javno veljavne programe osnovnošolskega izobraževanja financira 85-odstotno.
Že v minulem mandatu so stranke poskušale uresničiti ustavno odločbo, a kompromisa in ustrezne podpore v parlamentu niso našle.
