Po sklenitvi stavkovnih sporazumov in dogovora o politiki plač je namreč vlada pristopila k realizaciji zavez iz stavkovnih sporazumov in na seji 31. januarja obravnavala in sprejela informacijo, s katero je zavezala pristojna ministrstva za njihovo realizacijo, so po sestanku pojasnili na ministrstvu.
S tem so danes seznanili tudi sindikate in spregovorili o tem, kaj jih še čaka. Kot so za STA pojasnili tako na vladni kot sindikalni strani, imajo pred sabo razpravo o zakonu o sistemu plač v javnem sektorju. Stavkovni sporazumi namreč predvidevajo, da se bodo usklajevali pri spremembah zakona, sindikati pa si predvsem želijo biti vpeti že v pripravo teh sprememb.
"Po drugi strani pa je cel niz obveznosti iz posameznih stavkovnih sporazumov, od potnih stroškov, do normativov v zdravstvu, do sistema kariernega napredovanja v izobraževanju, ki jih morajo narediti za pooblaščene uradne osebe. Vse to je treba umestiti v neko časovnico, v nek časovni okvir in to je bil tudi predmet sestanka," je po sestanku pojasnil Branimir Štrukelj, vodja ene od sindikalnih pogajalskih skupin.
Kot je dejal, je njegova konfederacija sindikatov vladno stran seznanila s pričakovanji, da "bi vsa ta usklajevanja temeljila na argumentih, preverljivih ocenah, da bodo transparentna, strokovna in argumentirana". Hkrati je že napovedal, da sprememb plačnega zakona ne bodo podprli, če bodo imele za ključen cilj varčevanje. Glede želja vladne strani po bolj fleksibilnem in motivacijskem zakonu pa je spomnil, da zakon že ima motivacijske elemente, a se ne uporabljajo - sredstva za delovno uspešnost so namreč zamrznili leta 2009.
"Hkrati smo predlagali, da se vzporedno z usklajevanjem sprememb zakona o sistemu plač dogovorimo tudi za višino letošnjega regresa za letni dopust, ki za letos ni določen. Predlagali smo, čisto okvirno, da bi se za zaposlene, ki imajo minimalno plačo, letos dogovorili za 1300 evrov. Za tiste do 26. plačnega razreda 1200 in za vse ostale 1100 evrov," je za zdaj še neformalne predloge sindikatov pojasnil Štrukelj.
