Kačič je povedal, da so na sestanku evidentirali kar nekaj odprtih vprašanj, za katere menijo da ta trenutek ni na voljo ustreznih rešitev, s katerimi bi vzhodna kohezijska regija lahko sredstva, ki so namenjena njenemu razvoju, izkoristila v največji meri.
"Imeli smo zelo konstruktiven sestanek, na katerem smo se strinjali, da je potrebno tesno sodelovanje tudi pri pripravi načrta izvajanja naslednje perspektive kohezijske politike, zato verjamem, da bomo s skupnimi močmi našli rešitve za še uspešnejše izvajanje te politike," je še dejal rektor Univerze v Mariboru.
Ob tem je vesel podpore s strani poslancev iz tega okolja pri njihovih načrtih za postavitev pomembne infrastrukture, ki bo ne le v Mariboru, pač pa v celotni kohezijski regiji, predstavljala ustrezen razvojni potencial z veliko multiplikativnimi učinki, pa tudi zajezitev bega možganov iz regije.
V imenu kluba poslancev je Lidija Divjak Mirnik (LMŠ) povedala, da so se na sestanku med drugim seznanili s projektom tehnološko-inovacijskega središča Innovum, ki ga podpirajo, tako kot tudi siceršnjo vizijo razvoja univerze in celotne regije. Ob tem je tudi spomnila, da vzhodna kohezijska regija ne zavzema le Maribora z okolico, pač pa več kot polovico Slovenije.
Ob tem so se danes dogovorili, da bodo vložili pobudo za sklic matičnega delovnega telesa državnega zbora, na katerem bi razpravljali o strategiji izvajanja kohezijske politike med letoma 2021 in 2027, saj v javnosti že potekajo razprave o tem, kam se bo Slovenija v tem obdobju usmerila. Pri tem bo po besedah Divjak Mirnikove njihov cilj, da bi v Sloveniji bili vsi razviti enakomerno.
Vodstvo mariborske univerze so poslanci danes povabili tudi k tvornemu sodelovanju pri spremembah področne zakonodaje. Kot je povedala poslanka LMŠ, se v tem trenutku spreminjata vsaj dva zakona na tem področju, pri čemer univerza že zdaj aktivno sodeluje, poslanci pa bodo na terenu prisluhnili, kaj univerze želijo.
Kačič je glede projekta Innovum dodal, da bo ta namenjen predvsem raziskovanju in prenosu znanja v prakso in bo mesto dobil v Mariboru, temu pa bi nato sledila postavitev dodatnih lokacij v posamezna okolja vzhodne kohezijske regije. Celoten koncept je bil zastavljen na osnovi študij dobrih praks iz tujine, koliko bi bil tak projekt vreden, pa še ne želi govoriti.
"Ker gre za infrastrukturni projekt, je jasno, da gre za precej velika vlaganja, ki pa so nujna za doseganje cilja," je dejal Kačič.
Divjak Mirnikova je spomnila, da je bilo leta 2009 v Sloveniji ustanovljenih osem centrov odličnosti, za kar je bilo po njenem namenjenih okoli 84 milijonov evrov, prav vsi pa so v zahodni kohezijski regiji. Pozneje je bilo ustanovljenih sedem kompetenčnih centrov, le eden v Mariboru, vsi ostali v zahodni regiji, pa tudi za 17 razvojnih centrov slovenskega gospodarstva je večina denarja šla v bolj razviti del države.
"Obstoječe stanje v tem trenutku je takšno, da so zelo velike razlike med vzhodom in zahodom, zato je cilj Innovuma in poslancev s tega dela države, da nismo več tako različni in da postanemo vsaj približno enaki," je še dodala Divjak Mirnikova.
