Po besedah prorektorice za kakovost, kadre in pravne zadeve Janje Hojnik je pobuda za ustanovitev katedre za zaslužne profesorje prišla s strani teh profesorjev, saj si številni želijo biti še vedno dejavni. "Številni so še vedno zelo aktivni in želijo ostati povezani z univerzo. S tem jim želimo dati pravo mesto," je povedala za STA.
Zaenkrat imajo katedre le na posameznih fakultetah, to pa bo prva katedra na ravni celotne univerze. Zaslužni profesorji namreč prihajajo z različnih članic univerze.
Podrobnosti njihovega dela morajo še doreči. Poleg sodelovanja v pedagoškem procesu naj bi nanje računali tudi pri razvijanju projektov za tretje življenjsko obdobje. "Lahko bi na primer pomagali zaposlenim, ki se bližajo upokojitvi, da se lažje soočijo s to prelomnico v njihovem življenju. Letos bodo sodelovali tudi pri snovanju knjige spominov na ustanavljanje univerze, saj gre za ljudi, ki so nekoč zasedali pomembne položaje," je povedala Hojnikova.
Univerza ima trenutno okoli 40 zaslužnih profesorjev. Kot zaenkrat zadnjemu so ta naziv v ponedeljek podelili nekdanjemu dekanu ekonomsko-poslovne fakultete Dušanu Radonjiču za njegove zasluge pri internacionalizaciji študija in mednarodni prepoznavnosti.
Članom senata sta se na današnji seji pridružila profesor kompozicije na pedagoški fakulteti Tomaž Svete, ki je letošnji nagrajenec Prešernovega sklada za izjemne dosežke na področju kulture, ter bibliotekarska specialistka iz Univerzitetne knjižnice Maribor Dunja Legat, prejemnica Čopove diplome za leto 2018.
Dan prej so na tradicionalni slovesnosti ob rektorjevem dnevu podelili 93 nagrad in priznanj posameznikom, ki so pomembno prispevali k uveljavitvi in razvoju Univerze v Mariboru. Naziv častni doktor je tokrat prejel Heikki Ruskoaho s fakultete za farmacijo Univerze v Helsinkih, ker je pomembno pripomogel k oblikovanju evropsko primerljivega in sodobnega študija splošne medicine na mariborski medicinski fakulteti.
Mariborska univerza se je danes pohvalila še s tem, da je ohranila priznanje Odličnosti v upravljanju s človeškimi viri v raziskovanju, ki ga podeljuje Evropska komisija. Tega je kot prva slovenska univerza prejela leta 2010. "Ocenjevalci Evropske komisije so naše dosedanje dosežke in obstoječe aktivnosti na področju človeških virov, še posebej v povezavi z raziskovalci, ocenili kot impresivne. Pohvalili so sprejem vseh potrebnih dokumentov za implementacijo Evropske listine in Kodeksa za raziskovalce v mandatu prejšnjega rektorja in aktivnosti sedanjega vodstva za spremembo zakonodaje, ki nas omejuje pri v mednarodni prostor bolj odprtem delovanju," je ob tem povedala prorektorica Hojnikova.
S položaja pa se poslavlja prorektorica za študentska vprašanja Maja Žibert. Edina iz trenutne prorektorske ekipe, ki je bila na položaj imenovana v času prejšnjega rektorja Igorja Tičarja, po uradnih navedbah odhaja z univerze iz osebnih razlogov. Mandat bi se ji sicer iztekel konec leta.
